Med izdelovanjem nakita vse težave izginejo

Kristale je spoznavala že v otroštvu. Njen oče, samostojni podjetnik, je potoval po svetu in jih prodajal po Evropi. »S sestro nama je prinašal raznovrstne kamne v obliki živalic in nama o vsakem kaj povedal,« o rojstvu ljubezni do kristalov pripoveduje 28-letna Hrastničanka Alja Kump. Včasih jo je vzel tudi s seboj na kakšen sejem. Med obiskom največjega, v francoskem mestu Sainte-Marie-aux-Mines, se ji je utrnila ideja: zakaj ne bi sama izdelovala česa iz kristalov, denimo nakit. In tako je v okviru spodbujanja ženskega podjetništva pri zavodu za zaposlovanje prejšnji mesec odprla svoje podjetje.

Nad krizo z ustvarjanjem

Po izobrazbi je sociologinja, po pridobitvi izobrazbe je opustila študentska dela in si poiskala službo v svojem poklicu. A kmalu je ugotovila, da v zaprtem sistemu hierarhije, ki ne dovoljuje širšega razmišljanja, in okolju s slabimi odnosi ne bo preživela. »Izkušnja s to službo me je spravila v depresivno stanje. Z nečim sem se morala spet spomniti, da živim zase. Pravo smer sem našla v oblikovanju nakita. In napela sem vse moči, da sem šla na samostojno podjetniško pot,« razkriva svojo zgodbo.

Izhodišče za posel je imela idealno, saj je znanje lahko črpala iz očetovih izkušenj, nasvetov in smernic. Imela je polno družinsko podporo, kar je za mladega podjetnika zelo pomembno. »Hodila sva po sejmih in začel me je bolj podrobno učiti,« pojasnjuje. Poiskala si je tudi tečaje o oblikovanju nakita. »Najprej sem izdelovala nakit iz žice in pilila tehniko, potem sem želela dodati še večji umetniški vtis in svoje izdelke dvigniti na višjo raven,« se spominja. Po tečaju oblikovanja nakita s srebrno glino pri Milici Bubanja se je izučila še v delu z voskom. »Ko se vse to naučiš, je nadaljnja pot odvisna od lastne pobude. Vaja dela mojstra,« poudarja.



Najprej je imela osebno dopolnilno delo in tako preizkušala odziv trga. »Ne bi šla v posel, ne da bi potipala, kakšno je povpraševanje,« pove sogovornica, ki čaka še na 5000 evrov subvencije iz programa za spodbujanje ženskega podjetništva pri zavodu.
 

Pri mentorici v gosteh

Konkurenca na trgu je ogromna, pravi, pa ne le na slovenskem. Vendar nanjo ne gleda kot na oviro: »Pomembno je, kako izstopiš s svojo zgodbo in kdo stoji za izdelkom. Prepričana sem, da to pritegne ljudi, v prvi vrsti pa jim morajo biti izdelki všeč.« Po čem izstopajo njeni? »Moj slogan je: kjer se srečata eleganca kristalov in razigranost narave. Ne pozabimo na svojo otroško igrivost, ne glede na to, koliko smo stari. Vsi smo v otroštvu radi pihali milne mehurčke, zato se pojavljajo na mojem nakitu. Razigranost narave in naše osebnosti pa ponazarjajo kristali,« Alja Kump pojasnjuje sporočilo svojih izdelkov.

Svoje delavnice še nima. Zdaj gostuje v mentoričini, kjer se je začela učiti izdelovanja nakita. »Milica me je vzela pod svoje okrilje. Nekega dne bom šla na svoje,« ji je hvaležna. Pravi, da med oblikovanjem nakita, ki se mu stoodstotno zbrano posveča, vstopi v neki svoj svet, v katerem vse težave izginejo.

Njene naloge ne zajemajo le oblikovanja, obiskuje sejme (»Predstaviti se je treba tudi osebno, navezati stik, samo družbena omrežja so premalo.«), v procesu postavljanja je njena spletna stran Alja Kump Jewellery. »Najela sem nekoga, ki se s tem ukvarja, saj bi rada imela stran, kot se spodobi. Če nekaj ni kakovostno narejeno, imaš lahko več izgube kot koristi,« razmišlja. Veliko časa nameni fotografiranju izdelkov, ki jih potem predstavi na spletu, urejanju fotografij, marketingu ... »Imam računovodkinjo, dogovarjam se, da bi tudi marketing prevzel nekdo, saj bi rada več časa preživela v delavnici. Ne želim si, da bi se preveč ukvarjala z drugimi stvarmi in bi mi zmanjkalo energije za ustvarjanje. Pametno se mi zdi plačati strokovnjake, da poskrbijo za tisti del, ki me ne veseli, jaz pa se lahko potem posvetim le svoji stroki,« omeni mlada podjetnica.

Presenetljivo dober odziv

Njen cilj je v prihodnjih dveh letih priti do svojega prostora za ustvarjanje, morda ateljeja. V delavnici bi se rada tudi družila s strankami, izdelovala unikate po njihovih osebnih zgodbah in njihovem izboru kristalov. Pri zastavljanju ciljev je optimistična: »To ni samo želja, verjamem, da je mogoče vse. Če ne bi tako menila, se v to zgodbo ne bi podala.« Začetni odziv je dober, pravzaprav presenetljivo dober, pove in potrka po lesu, več, kot je pričakovala.

V prihodnosti bi rada prodrla na tuji trg. »Če ne gre v začrtano smer in kaj narobe narediš, pa vse skupaj malenkostno prilagodiš trgu oziroma povpraševanju, poiščeš malo drugačno smer in ravno tako zrasteš,« verjame v svojo podjetniško idejo.