»Na hitrih zmenkih imajo kandidati na voljo le nekaj minut, da naredijo vtis na delodajalca. To je značilno zanje,« pojasni Sandi Meke z zavoda za zaposlovanje. Pri njih ni dvoma: cilj teh »bliskovitih« pogovorov je zaposlitev. Hitri zmenki, ki jih na fakultetah organizirajo karierni centri, pa so predvsem vaja za razgovor z delodajalcem, ki ga bodo študenti imeli, ko bo šlo zares, pravi svetovalec Klemen Marinčič. Po besedah Tine Kozic Kolšek, ki glede kariere svetuje mladim na petih fakultetah, delodajalci prek hitrih zmenkov spoznavajo mlado generacijo.

Na zavodu za zaposlovanje so lani izvedli 107 hitrih zmenkov, udeležilo se jih je 640 brezposelnih, pravi Meke, ki vodi področje sodelovanja z delodajalci. Ta kratka srečanja med iskalci zaposlitve in delodajalci so le eno od orodij, ki jih uporablja zavod, ko povezuje iskalce zaposlitve in povpraševanje po delavcih: »Ob podatku, da smo leta 2017 izvedli skoraj 160.000 napotitev brezposelnih na prosta delovna mesta delodajalcev, je jasno, da hitri zmenki ne pomenijo glavnine aktivnosti pri posredovanju, a so kljub temu zanimivi.«

Na zavodu je cilj zaposlitev

Po Meketovih besedah so hitri zmenki orodje, ki ga kadroviki uporabljajo, da bi v kratkem času spoznali čim več kandidatov za zaposlitev: »Posledično naj bi bilo manj verjetno, da v množici CV-jev spregledajo ustreznega kandidata ali kandidatko. Kot vsaka metoda selekcije imajo hitri zmenki prednosti in slabosti.« Kritiki takšnih spoznavnih srečanj poudarjajo, dodaja sogovornik, da niso nadomestek klasičnega zaposlitvenega razgovora, ampak le orodje, s katerim delodajalci učinkovito izberejo najprimernejše kandidate za nadaljnji poglobljen pogovor: »Hitri zmenki pa niso namenjeni le delodajalcem, so tudi zanimivo orodje za iskalce zaposlitve, saj se tako v kratkem času osebno predstavijo enemu ali več delodajalcem, medtem ko v običajnem izbirnem postopku morda niti ne prejmejo vabila na razgovor. Pri skupinskih hitrih zmenkih lahko iskalci zaposlitve primerjajo ponudbe več delodajalcev hkrati, to je prednost.«



Na hitrih zmenkih morajo kandidati zelo hitro odgovoriti na odločilna vprašanja, delodajalci pa morajo postaviti prava vprašanja, če hočejo dobiti prave informacije za nadaljnje odločanje, pravi Sandi Meke: »To pomeni, da se morajo tako delodajalci kot iskalci zaposlitve nanje dobro pripraviti.« Brezposelni se pred hitrimi zmenki večinoma udeležijo pripravljalne delavnice na zavodu za zaposlovanje. Hitri zmenki te ustanove so izrazito usmerjeni v zaposlovanje, v konkretno ponudbo zaposlitve, poudarja sogovornik: »Zmenkov ne želimo izvajati le zaradi treninga razgovora.«

Zato na zaposlitvene hitre zmenke po njegovih besedah navadno vabijo prepoznano dobre zaposlovalce iz lokalnega okolja oziroma predstavnike delodajalcev, ki imajo izkušnje z izbiranjem kadrov: »Pri tej obliki je namreč več prostora za napako pri neizkušenih kadrovikih – od napake prvega vtisa do posploševanja, več je prostora za naučene odgovore, dajanje prednosti ekstrovertiranim kandidatom in podobno.«

Za študente predvsem vaja

Na vseh slovenskih univerzah imajo karierne centre, ki prek svojih svetovalcev na fakultetah študentom zagotavljajo različne brezplačne storitve, s katerimi jih povezujejo z gospodarstvom. Med njimi so tudi hitri zmenki, a ti pri študentih niso tako neposredno usmerjeni v čim hitrejšo zaposlitev kakor na zavodu za zaposlovanje.

»Študentom svetujemo, kako postopno graditi kariero, kako se povezati z gospodarstvom ter kako iskati in dobiti primerno zaposlitev,« pravi Klemen Marinčič, ki je karierni svetovalec na fakultetah za farmacijo, kemijo, medicino, zdravstveno nego in veterino. Na nekaterih fakultetah hitrih zmenkov ne izvajajo, ampak si izberejo druge pristope, ponekod jih pripravljajo kot samostojne dogodke, drugje v sklopu kariernega dneva: »Na medicinski in zdravstveni fakulteti, na primer, jih še nismo imeli. Na farmaciji in kemiji jih bomo tudi letos organizirali proti koncu študijskega leta oziroma pred drugim izpitnim obdobjem, predvidoma maja.«

Tudi karierni svetovalci študente na hitre zmenke pripravijo na delavnicah: »Ne moremo jih kar vreči pred delodajalce, češ, zdaj imaš pet minut časa, znajdi se. Na pripravljalnih delavnicah se učimo, kako napisati življenjepis, te nato pregledamo že na delavnici ali pozneje na individualnih pogovorih. Povemo jim, kako se vesti na hitrem zmenku, kako poteka pogovor, katera vprašanja lahko pričakujejo od delodajalcev ter kako se v tako kratkem času sploh predstavijo. Prav tako naredimo vajo iz takšnega pogovora.«

Po petih minutah se čas izteče

Študenti imajo na hitrih zmenkih od štiri do pet minut časa – no, toliko časa je za oba sogovornika: »Ko po štirih ali petih minutah zapiskam na piščalko, se morajo pogovori končati.« Študenti se sami odločijo, koliko osebnih podatkov bodo razkrili delodajalcu, dodaja Marinčič: »Če je to v njihovem interesu, jim izročijo življenjepis, nekateri prinesejo s seboj le vizitke ali pa se samo predstavijo, morda želijo le oceniti delodajalca.«



Pri študentskih zmenkih gre namreč predvsem za vajo razgovora z delodajalcem, ki ga bodo imeli, ko bo šlo zares. Nekateri študenti hitre zmenke vzamejo kot resno iskanje službe, za druge so mreženje, ki jim utegne priti prav pozneje, tako da spoznajo čim več ljudi: »Zgodilo se je, da je delodajalec zaposloval čez mesec ali dva in takrat je poiskal študenta, od katerega je dobil podatke na hitrem zmenku. Tako so potem sklenili delovno razmerje.« In kaj je mogoče povedati v petih ali celo samo štirih minutah? »Lahko nič ali kar veliko. Če si na zmenek pripravljen, lahko poveš vse bistveno – kdo si, kaj te zanima, kako vidiš samega sebe in svojo karierno pot.«

Most do mlade generacije

Tina Kozic Kolšek je pri ljubljanski univerzi karierna svetovalka na petih fakultetah – za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, za družbene vede, na fakulteti za upravo ter za šport. Pravi, da ni mogoče s številko oceniti, koliko študentov prek hitrega zmenka v resnici spozna bodočega delodajalca in koliko delodajalcev si tako zagotovi nove kadre. Po njenih izkušnjah ni težko dobiti delodajalcev, ki, na primer, želijo sodelovati na hitrih zmenkih fakultete za družbene vede (FDV), pravi sogovornica: »V tem primeru je težje dobiti študente, ki so se pripravljeni aktivno vključiti v zmenke in zadevo izvesti resno. Ravno obratno bi lahko rekla za naravoslovce, kjer je interes študentov večji in je težje dobiti podjetja, ki bi sodelovala. Podjetja, ki iščejo naravoslovce, imajo namreč navadno že izdelane strategije, kako se mladim predstavijo že ob začetku študija, jih vabijo v svoje vrste. Morda je to povezano tudi s tem, da na FDV ni toliko obvezne študijske prakse – z izjemo novinarske smeri –, in tako tudi ni toliko sodelovanja z delodajalci, še preden se študij bliža h koncu.«

Tudi korak do prakse

Hitri zmenki so koristni, ker tako delodajalci dobijo vpogled v to, kakšni so danes mladi in kakšne želje ter potrebe imajo, poudarja Tina Kozic Kolšek, ki se pri kariernem svetovanju na petih fakultetah srečuje z raznoliko generacijo študentov: »Hitri zmenki delodajalcem približajo prav raznolikost mlade generacije, mladi pa si na tak način utirajo pot na drugačna, spremenjena delovna mesta. Iz teh hitrih srečanj se navsezadnje rodijo tudi sodelovanja v obliki praks, študentskega dela ali pa redne zaposlitve.«

Po izkušnjah sogovornice se mladi zvečine zelo dobro pripravijo na hitre zmenke, na katere jih sicer pripravijo tudi na delavnicah: »Temeljito proučijo izdelke, storitve in dejavnosti podjetja ter njegovo vizijo. Znajo se predstaviti in tudi povedati, kakšno dodano vrednost lahko pomenijo za podjetje, če se odločijo zanje«. Paleta delodajalcev, ki jih zanimajo hitri zmenki na področju družboslovja, je po besedah sogovornice široka in zelo raznolika, tudi zaposlitvene možnosti za družboslovce se izboljšujejo: »Za diplomante FDV, na primer, se zanimajo predvsem marketinške agencije ter podjetja s področje marketinga, trženja in komuniciranja. Študenti družboslovja si pa želijo najti služb, ki bi jim omogočala fleksibilnost in raznoliko delo.«

Preberite tudi:

Pokazati želimo najboljšo verzijo samega sebe

Na trg ne tako nepripravljeni kot za pot v Hamburg