Nove investicijske možnosti

Na investicijski trg je kot zadnja izmed osmih plemenitih kovin vstopil osmij. Na svetu je dvajset Osmium inštitutov, vsako leto pa se vsakič v drugi državi sestanejo vsi direktorji in razpravljajo o aktualnih zadevah, pravi Ingo Wolf, direktor Osmium inštituta Nemčija. Letos se bodo oktobra sestali na Hrvaškem, dodaja Alen Senekovič, direktor Osmium inštituta Slovenija.

G. Senekovič, kako vas je zaneslo na pot prodaje osmija? In kaj vas je pri njem najbolj pritegnilo?

Kot podjetnik sem si vedno znova postavljal vprašanje, kam investirati prisluženi denar, ter iskal varne in stabilne naložbe, pri čemer sem zelo veliko pomembnosti pripisoval investicijam v fizični obliki. Povsem po naključju sem nato v Avstriji srečal g. Wolfa, ki mi je predstavil investicijski osmij, njegove lastnosti in posebnosti, zaradi česar sem takoj vedel, da želim del svojega kapitala zaščititi v tej plemeniti kovini. V nadaljnjem pogovoru sva se tudi dogovorila za sodelovanje.

Pri osmiju so me navdušile lastnosti, ki sem jih iskal kot investitor. Zame je bilo zelo pomembno, da je to bila naložba v fizični obliki, da se ga ne da ponarediti in da je naložba ob prodaji oproščena plačila davka na kapitalski dobiček. Količina osmija je sicer zelo omejena, je pa po drugi strani osmij večen, saj je najbolj obstojen neradioaktiven element.

Kako razširjeni so inštituti za prodajo osmija po svetu?

Ingo Wolf (I. W.): Po svetu je ustanovljenih dvajset Osmium inštitutov. Inštitut je kot organizacija ob prodaji osmija odgovoren še za več drugih dejavnosti. V pristojnosti vsakega inštituta je izdaja certifikatov o pristnosti osmija, šolanje osmijevih partnerjev, posredovanje informacij javnosti ter preverjanje znanstvenih raziskav na temo osmija.

Pod vodstvom konzilija, ki deluje pod imenom Osmium-World-Council, se enkrat na leto in vsakič v drugi državi sestanejo vsi direktorji posameznih Osmium inštitutov. Cilj teh srečanj je pregled nad najnovejšim razvojem trga ter kako vedno znova izboljšati storitve za stranke in partnerje.

Alen Senekovič (A. S.): Letošnji konzilij bo oktobra na Hrvaškem.

Kakšne so posebnosti osmija? In kakšna je, na primer, njegova primerjava z zlatom, ki ga vsi dobro poznamo?

A. S.: Tako osmij kot tudi zlato spadata v skupino plemenitih kovin, kar pomeni, da je njuna količina omejena, saj ju ni mogoče umetno proizvesti. Ko govorimo o omejeni količini, se moramo zavedati, da bo tako osmija kot tudi zlata, enkrat zmanjkalo. V primerjavi z zlatom je osmija v zemeljski skorji kar 1500-krat manj, po drugi strani pa je kristalinski osmij 25-krat dragocenejši kot zlato.

Osmij je z 22,61 grama na kubični centimeter najgostejši element, ki ga poznamo. Njegov status najgostejšega elementa na svetu je na vrhu seznama drugih izjemnih lastnosti osmija, med katerimi sta tudi najvišja odpornost proti obrabi med vsemi znanimi snovmi in zelo učinkovita zaščita pred gama sevanjem. Prav tako je osmij najdragocenejša plemenita kovina. Za osmij je prav tako značilen edinstven odboj, saj se še posebno čarobno zalesketa ob odboju sončne ali LED-svetlobe. Draguljarji in izdelovalci nakita so še posebno navdušeni nad tako imenovano bleščečo odsevno svetlobo osmija, ki po sijaju prekosi celo diamant.

Kako bi osmij po prepoznavnosti lahko postavili ob bok drugim plemenitim kovinam?

I. W.: V primerjavi z drugimi plemenitimi kovinami in njihovimi zlitinami je stopnja prepoznavnosti pri osmiju več tisočkrat višja in hkrati varnejša kot pri drugih plemenitih kovinah.

A. S.: Na primer, osmijeva kristalna struktura je kar 10.000-krat natančnejša kot naš prstni odtis.

I. W.: V sedanjih časih je še vedno zelo preprosto v zlato vstaviti volframovo sredico ali razredčiti srebro s kadmijem, ne da bi to bilo mogoče ugotoviti pri prvem pregledu. Enako velja za laboratorijsko pridelane diamante, ki jih je mogoče le z zelo velikim naporom ločiti od naravnih diamantov, saj ti umetno pridelani diamanti po kakovosti celo prekašajo naravne diamante.

Osmija preprosto ni mogoče ponarediti, ne glede na to, koliko truda in sredstev se vloži v poskuse ponarejanja. Osmijevih kristalov, ki so skenirani do nanometra natančno, ni mogoče reproducirati in ustvariti identične vzorce. Poleg tega je vsak kos osmija dobavljen v zelo visoki čistini, ki dosega standard 9N9. Skratka, možnost, da bi osmij lahko kdorkoli ponaredil, je nična. Niti iz proizvodnega vidika niti iz vidika osmijevih izjemnih lastnosti in značilnosti.

V kakšnih oblikah in za kakšno namembnost uporabe se osmij lahko kupi?

A. S.: Danes je v investicijske namene prodanega kar 95 odstotkov osmija. Preostanek je namenjen za panogo izdelave nakita.

Investitorji se najpogosteje odločajo za nakup osmijevih ploščic, saj imajo te najvišjo likvidnost, vložek pa se začne od približno tisoč evrov dalje. Spet drugi se odločajo za nakup osmijevih diamantov, premera od tri do devet milimetrov. Cena teh se začne pri okoli 150 evrih in se ob investicijskih namenih najpogosteje uporabljajo za vdelavo v nakit. Večji vlagatelji pa se odločajo za nakup osmijevih diskov.

Kako kupec lahko preveri pristnost osmija in kje ga potem po potrebi lahko tudi proda?

A. S.: Prav vsak kos osmija je unikaten in ima dvostopenjski certifikat, ki je sestavljen iz identifikacijskega dela (OIC) in lastniškega dela (OCC). Le s tema podatkoma je osmij nato tudi možno prodati. Prodaja lahko poteka prek Osmijevih inštitutov ali prek platforme za direktno prodajo osmija med fizičnimi osebami (tako imenovana tržnica osmija).

Identifikacijski del certifikata je ključen tako za kupce kot tudi prodajalce osmija, saj v vsakem trenutku lahko s skenom QR-kode preverijo dimenzije, težo in ceno posameznega kosa osmija. Prav tako pridobijo natančno visokoločljivostno fotografijo in globinski sken osmija. Enako lahko naredijo z aplikacijo »Osmium« za mobilne telefone z operacijskim sistemom Android in iOs.

Kakšne poti uporabljajo v tujini za večjo prepoznavnost osmija kot naložbene priložnosti?

I. W.: Osmijevi inštituti po vsem svetu skrbijo za objavo strokovne literature v večih jezikih, raziskujejo strokovno gradivo ter posredujejo preverjene in ažurne informacije širši javnosti. K večji prepoznavnosti osmija pripomorejo zelo natančne informacije o samem osmiju, njegovem nakupu in prodaji, preverjenih in razumljivih naložbenih strategijah ter skladiščenju in vrednosti osmija.

To so dosledne informacije, namenjene tako malim investitorjem, kot tudi večjim naložbenikom, družinskim podjetjem, upraviteljem premoženja ter državni upravi (predvsem kot naložba v državnih rezervah), ki ne puščajo nerešenih vprašanj.

Osmij bo tudi v prihodnosti veljal za najvarnejšo plemenito kovino, ki je preprosto ni mogoče ponarediti. Hkrati je osmij najredkejša plemenita kovina, ki je v preteklosti iz tehtnih razlogov že nadomestila edinstvene izdelke na trgu nakita, tudi diamantno preprogo (tako imenovani pavé).