Naložba v osmij zaščiti vaše premoženje

Osmij je v primerjavi z zlatom med ljudmi manj znana kovina, ki pa je v teh zaostrenih gospodarskih razmerah odlična dolgoročna naložba. Zakaj je tako in katere so prednosti te zanimive kovine, smo se pogovarjali z dvema poznavalcema osmija: Ingom Wolfom, direktorjem nemškega inštituta Osmium, in Alenom Senekovičem, direktorjem slovenskega Osmium instituta.

Ingo Wolf, direktor nemškega Osmium inštituta FOTO: arhiv Osmium inštitut

V času inflacije je vprašanje dolgoročnih naložb še kako pomembno. Zakaj je naložba v osmij dobra izbira?

Ingo Wolf: Osmij je dolgoročna naložba, ki omogoča vlagateljem miren spanec, saj ni treba vsak dan spremljati cen in dogajanj na trgu. Vlagatelji v osmij se pogosto že ob začetku naložbe osredotočijo na dva pomembna dogodka, ki ju pričakujemo. Prvi je t. i. Osmium-BigBang, ko bo surovega osmija zmanjkalo. Drugi dogodek pa je Osmium-Thinot, ki pomeni konec kristalizacije osmija. Osmij, ki je vdelan v nakit, se ne vrne na trg in tako postaja vse težje dostopen. Osmija se ne da pretaliti oz. reciklirati, saj bi tako izgubil svojo unikatno kristalno površino. Prav zato ostane v nakitu in se tako razlikuje od vseh drugih materialnih naložb na trgu. Vsekakor je treba biti potrpežljiv in počakati na ta trenutek. Američani osmij imenujejo kovina naslednje generacije (angl. »next generation metal«), saj ga kupujejo za svoje otroke. V prihodnosti bodo tako podjetja kot tudi zlatarji osmij odkupovali izključno od edinega vira – to so investitorji v osmij, kar pa označuje začetek vzpona sekundarnega trga.

Zakaj je naložba v osmij bolj smiselna kot na primer naložba v zlato, ki je v javnosti bolj znana in verjetno tudi bolj priljubljena?

Ingo Wolf: Zlato osvaja trg že neverjetnih 6000 let. Osmij je za to potreboval zgolj eno desetletje. Kljub temu je že bil vlagateljem predstavljen v štiridesetih državah, investitorjem pa je na voljo po celotnem svetu.

Pri zlatu je pravkar zelo nevarna točka, saj se pretirano visoka cena znova znižuje. Celotna panoga že desetletja pretirava z razpoložljivostjo zlata in navaja številke, ki so preprosto prenizke. Zlata ne bo zmanjkalo. Le koncentracija zlata v rudi pri samem rudarjenju postaja vse nižja, a se vsak dan odpirajo novi rudniki, v katerih kopljejo zlato.

Redkost zlata je utopična pravljica, ki nam jo prodajajo posredniki zlata, da bi zaslužili. Če natančneje pogledamo, ugotovimo, da trgovci vedno služijo s provizijami pri nakupih in prodajah. Če se cene dvignejo, želijo, da ljudje kupujejo, če cene padajo, želijo, da množica ljudi prodaja. In prav z nakupi in prodajami služi na tisoče posrednikov.

Če bi si investitorji izračunali zneske, koliko izgubljajo s trgovanjem, menim, da bi se naložbene odločitve kupcev popolnoma spremenile. Ampak v tako močni panogi so lobiji in pripovedovanje zgodb tako uveljavljeni, da nove informacije komajda prodrejo v javnost.

Alen Senekovič, direktor Osmium inštituta FOTO: arhiv Osmium inštitut

Kako narašča vrednost osmija? Lahko naredite konkreten izračun, če bi pred na primer tremi leti vložili 10.000 evrov v osmij, kakšni bi bili danes donosi?

Alen Senekovič: Za osmij velja, da je izjemno varna in stabilna naložba. V preteklih letih njegova vrednost ni nikoli naglo nihala. Osmij nima neposredne korelacije z drugimi kovinami, prav tako tudi ni podvržen pretresom na finančnih trgih. Če bi pred tremi leti v osmij investirali 10.000 evrov, bi bil današnji donos skoraj 50-odstoten, to pomeni, da bi bila vrednost osmija približno 15.000 evrov.

Kakšne so na splošno napovedi za prihodnost?

Ingo Wolf: Očitno je. Razvoj na trgu dragih kamnov gre fantastično na roke osmiju. Največji padec so doživeli diamanti. Cene že leta močno padajo, zato kamni čakajo pri podjetjih in draguljarjih in niso naprodaj. Razlog za takšno stanje je, da lahko danes v laboratorijih skoraj za vse drage naravne kamne pridelamo umetne nadomestke, ki so skoraj identični. Danes lahko diamante zelo poceni proizvajamo s pomočjo plazme. Rubine ulivamo. Vsi ti umetno ustvarjeni kamni imajo neverjetno kakovost. Zakaj bi torej rudarili v zemlji in dopuščali otroško delo, ko pa lahko popolnoma enak – če ne že boljši – izdelek prihaja iz laboratorija. Priča smo spremembi paradigme, ki spreminja vse. Diamanti bodo še vedno na trgu, a morda le za dvajsetino trenutne vrednosti. Če se resnični vlagatelji zdaj zanašajo na preprosto prenosljive vrednosti, ki so redke in jih ni mogoče ponarediti, obstaja samo ena rešitev, in to je kristalni osmij.

Osmij ima potencial za preprečevanje tega. Rešuje industrijo dragih kamnov, ker prinaša prednosti. Prvič, še lažje ga je držati in oblikovati v kompleksnejše oblike kot kamne. Drugič, njegova odbojnost daleč presega odbojnost dragih kamnov. Lesketanje osmija v nakitu je mogoče s prostim očesom videti tudi na razdalji 30 metrov. Tretjič, osmij je surovina, ki dejansko zmanjkuje in se ne povečuje na inflacijski način. Toda četrti razlog je najbolj jasen od vseh: osmij je zaradi svoje površinske strukture in svetovne baze podatkov popolnoma neponaredljiv. Niti enega kosa osmija ni, ki bi bil kdaj kopiran. Prevara je torej nemogoča zaradi pristnosti. Mimogrede, trenutno na inštitutu izvajamo študijo, ki se ukvarja s ponarejanjem drugih plemenitih kovin in dragih kamnov.

Kateri so sicer glavni dejavniki, ki vplivajo na vrednost osmija, in kako se odziva na gospodarske pretrese?

Ingo Wolf: Cena je izračunana na podlagi postopka kristalizacije osmija, ki poteka v Švici. Ključna je t. i. uspešnost kristalizacijskega postopka. Uporabiti je namreč mogoče le od sedem do osem odstotkov kristaliziranega materiala, iz katerega se nato izrežejo posamezni kosi osmija, od diamantkov, ploščic, diskov itn. Preostanek je treba znova granulirati, sežgati, sublimirati, prečistiti, opraviti večkratni postopek visoko intenzivnega čiščenja in spet večkrat kristalizirati. Prav zaradi tega kompleksnega in dolgotrajnega postopka ima osmij visoko ceno in velja za najdragocenejšo plemenito kovino.

Predvidevamo, da bo s kristalnim osmijem v prihodnjih letih mogoče trgovati tudi na borzi, čeprav je do tja še dolga pot. Vsekakor pa je jasno, da trenutno gospodarsko stanje in dogajanje na globalni ravni nimata vpliva na cene osmija. Tako lahko sklepamo, da je osmij izjemno stabilna plemenita kovina.

Najdragocenejša sodobna violina na svetu ima vdelane elemente iz osmija. FOTO: arhiv Osmium inštitut

Kako odprti smo Slovenci za naložbe v osmij? Se lahko primerjamo z vlagatelji v tujini?

Alen Senekovič: Vse od leta 2020, ko je osmij z Osmium inštitutom prvič vstopil na slovenski trg, se ta veča in postaja vedno bolj prepoznan. Tudi ljudje dobivajo vedno večje zaupanje v osmij, saj ni »nastal« danes, ampak je na našem planetu vse od nastanka. Le postopek kristalizacije, s katerim smo osmij pretvorili v naložbeno obliko, je bil odkrit pred desetimi leti.

Prav tako se vse več draguljarjev in zlatarjev odloča za izdelavo nakita z osmijem. Trg diamantov je namreč v strmem zlomu in se zato na veliko odločajo za osmij, ki ga ni mogoče umetno proizvesti, ponarediti in ima v primerjavi z diamanti veliko lepši odboj svetlobe.

Slovenci na splošno še vedno zaostajamo za drugimi, finančno zrelejšimi državami, kjer vlagatelji svojega premoženja že dolgo ne hranijo več v bančnih depozitih ali pregretem nepremičninskem trgu. Pri nas tako še vedno ostaja ogromna količina denarja na bankah in v nepremičninah. 

Kako pogumni smo pravzaprav na splošno Slovenci pri naložbah? Imamo dovolj znanja?

Alen Senekovič: Znanje o naložbah bi morali kot obvezen predmet uvesti že v osnovne šole. Slovenci smo na splošno tradicionalni vlagatelji in ne poznamo dovolj možnosti, kako zavarovati in oplemeniti svoja sredstva. In zaradi tega tudi izgubljamo vrednost denarja. Eden izmed ključnih vidikov naložb je razpršitev finančnega portfelja. Sem pa zagotovo sodijo tudi plemenite kovine. 

Primer diska iz osmija FOTO: arhiv Osmium inštitut

Koliko začetnega kapitala potrebujemo za naložbo v osmij? Gre za velike zneske?

Alen Senekovič: Osmij je investitorjem na voljo tako rekoč od 100 evrov naprej. Najpogostejši naložbeni znesek pri nas znaša 10.000 evrov. Seveda pa imamo tako na eni strani investitorje, katerih naložbe so tudi šestmestna števila, kakor naložbenike, ki mesečno kupujejo osmij v znesku nekaj sto evrov. Prav vsakega kupca obravnavamo enako in mu zagotavljamo diskretnost ter tajnost informacij.

Kako poteka nakup osmija prek vašega inštituta? Lahko osmij sicer kupimo tudi drugje?

Alen Senekovič: Investitorjem in zainteresiranim smo v Osmium inštitutu na voljo za informacije o plemeniti kovini osmij. Seznanimo jih z lastnostmi, jim predstavimo plemenito kovino in razložimo tudi postopek nakupa. Ker gre za naložbo v plemenito kovino, ki je na voljo izključno v fizični obliki, je pomembno, da se tudi dogovorimo o načinu in lokaciji dostave.

Na začetku tako najprej definiramo približno investicijsko vsoto. Nato pripravimo ponudbo, na kateri so že razvidni vsi podatki o posameznih kosih osmija (od oblike, identifikacijskega certifikata, teže in vrednosti). Po tem, ko investitor potrdi nakup, sledi plačilo, ki ga v Osmium inštitutu tudi uradno potrdimo in zavarujemo sredstva. V naslednjem koraku osmij certificiramo na investitorja in določimo datum dostave.

Osmij je investitorjem na voljo tudi preko pooblaščenih partnerjev Osmium inštituta, ki so pridobili certifikat in prihajajo iz panoge prodaje nakita, plemenitih kovin, zavarovalništva in finančnega sektorja.

Kakšna je pravzaprav vloga inštituta? Kakšne so vaše garancije?

Alen Senekovič: Po svetu je ustanovljenih dvajset Osmium inštitutov. Inštitut je kot organizacija ob prodaji osmija odgovoren še za več drugih dejavnosti. V pristojnosti vsakega inštituta je izdaja certifikatov o pristnosti osmija, šolanje osmijevih partnerjev, posredovanje informacij javnosti in preverjanje znanstvenih raziskav na temo osmija. Osmium inštitut za popolnoma vsak prodan kos osmija jamči, da je pristen, ima čistino 99,9995 % in lastnosti, navedene na certifikatu.

Pod vodstvom konzilija, ki deluje pod imenom Osmium-World-Council, se enkrat na leto in vsakič v drugi državi sestanejo vsi direktorji posameznih Osmium inštitutov in strokovnjaki s področja plemenitih kovin. Cilj teh srečanj je pregled najnovejšega razvoja trga ter kako vedno znova izboljšati storitve za stranke in partnerje.

V kateri obliki lahko kupimo osmij?

Alen Senekovič: Z osmijem se trguje izključno v fizični obliki. Ni borznega, papirnega trgovanja. Prav tako osmija za kupce ne hranimo v »švicarskih trezorjih«, ampak prav vsak investitor prejme njegovo naložbo v lastno posest. Na voljo je tako rekoč od 100 evrov naprej. Investicijsko gledano se kupci odločajo za naložbo v kvadratke, ploščice in diske. Prav tako pa so na voljo diamantki, ki se najbolj uporabljajo v panogi izdelave nakita, črke, številke, simboli in oblike, ki jih izdelamo na željo naročnika.

Primer ploščice osmija FOTO: arhiv Osmium inštitut

Kako poteka proces certificiranja osmija in zakaj je to pomembno za investitorje?

Ingo Wolf: Certifikacijski postopek so potrdili pomembni sporazumi z ZDA, Kanado, Avstralijo, Združenimi arabskimi emirati in EU. Osnova so »ZDA-Rulings«, ki so bili dogovorjeni med ameriško vlado in Osmium inštitutom in pojasnjujejo, kako se lahko kristalni osmij transportira čez državne meje in kako morajo biti sestavljeni identifikacijski certifikati osmija (OIC).

Po visoko resolucijskem skeniranju površine dobi popolnoma vsak kos osmija svojo lastno alfanumerično kodo, ki se nanaša na skeniranje. Tako je mogoče na mednarodni ravni najti površino skeniranja na spletu in ga primerjati z realnim kosom, ki ga držimo v roki. Identičnega kosa osmija ni več mogoče nikoli izdelati; vsak kos je absolutno unikaten. Da pa je osmij najbolj varna plemenita kovina, ima ob identifikacijskem certifikatu še drugostopenjski lastniški certifikat, ki določa, kdo je lastnik osmija. Brez tega osmija ni mogoče prodati. S tem zagotovimo, da na trgu ni ukradenih ali nepooblaščeno pridobljenih kosov osmija. Tudi darovanje, dedovanje in prenos lastništva pri prodaji so s tem postopkom izjemno varni in hkrati tudi poenostavljeni.

Osmij je tudi izjemno priljubljen med draguljarji. Na katere načine ga uporabljajo?

Alen Senekovič: Osmij zaradi svojih specifičnih lastnosti dobiva vse pomembnejše mesto na področju izdelave nakita. To je tudi trg, kjer bo osmij čez leta vse bolj krepil svojo vlogo. Ker se svetloba na površini osmija odbija in se lesketa nebeško modro, ga lahko opazimo z večje razdalje kot na primer diamante, katerih trg je v zlomu. Osmij poljubnih oblik se lahko vstavi v nakit (prstani, obeski, ogrlice …) na način, kot se vstavljajo diamanti. Nakit z osmijem so izdelali že v vseh večjih zlatarnah v Sloveniji. Izpostavimo lahko Zlatarno Aura in Karat iz Novega mesta, v kateri je zlatarski mojster David Fink izdelal več unikatnih, prestižnih kosov nakita, ki so osmij ponesli v svet in so bili razstavljeni na največjih mednarodnih sejmih.

Draguljarji vse pogosteje posegajo po osmiju. FOTO: arhiv Osmium inštitut

Naročnik oglasne vsebine je Osmium institut