Linkedin ni le kadrovsko vozlišče, z njim lahko družba povečuje ugled

Dobra polovica kupcev raziskuje ponudnike prek njihovih profilov na linkedinu, malo manj kot pol jih nato zaide še na njihovo spletno stran, twitter …, prav toliko jih tudi najde potencialne stranke prek tega omrežja. Kar sedemkrat večja verjetnost je, da bo naslovnik odprl ponudbo, če jo bo dobil prek linkedina in ne po elektronski pošti. S svojo stranjo se v tem omrežju pojavlja manj kot tri odstotke podjetij v Sloveniji.

To je ob navedenih dejstvih šokantno, hkrati pa velika rezerva organizacij pri nas, je poudarila Brigita Lazar Lunder, ki že več let svetuje slovenskim in tujim podjetjem pri učinkoviti uporabi linkedina. Med tistimi 3400, ki so vzpostavili svoje strani, so večinoma manjša, zagnana podjetja, od velikih pa se na tem omrežju pojavljajo predvsem tista v tuji lasti. »V tujini je zavedanje o priložnostih, ki jih linkedin omogoča, veliko večje,« ugotavlja Brigita Lazar Lunder in postreže s podatkom, da ima po drugi strani kar 23 odstotkov top menedžerjev pri nas svoj profil – kar pa je zavidljiv delež na globalni ravni.



Koliko od okoli 270.000 registriranih uporabnikov iz Slovenije je tudi aktivnih, ni znano, po oceni Urške Ogrinc, komunikacijske strateginje v podjetju Innovatif, kjer se ukvarjajo z razvojem digitalnih poslovnih platform, je to med 15.000 in 20.000. »Podjetja včasih ne želijo, da imajo njihovi zaposleni ustvarjen svoj profil, saj jih skrbi, da bi jim jih konkurenca izmaknila. In to se tudi dogaja. Nekdo, ki je na svojem področju dober in aktiven na linkedinu, mimogrede dobi povabila za delo,« je Brigita Lazar Lunder opisala enega od funkcionalnosti tega poslovnega kanala. Prepričana je, da se v podjetjih ne odločajo za oblikovanje svoje strani, ker menijo, da je aplikacija namenjena samo temu – torej posameznikom pri iskanju zaposlitve. A je daleč od tega.

Za nekatere je profil nujnost

Nataša Ravnikar, vodja digitalnega marketinga v Optiweb, ki podjetjem ponuja digitalne storitve, je opisala, da je linkedin vozlišče, kjer se podjetja lahko prepletajo z visoko usposobljenimi posamezniki. Profil je nekakšna digitalna osebna izkaznica podjetja, s katero lažje išče nove zaposlene, poslovne partnerje in predstavlja svojo kulturo. Uporaba omogoča tudi mreženje s specialisti in podjetji podobnih področij. Lastnosti linkedina lahko pridejo prav podjetjem vseh vrst, za določena pa je prisotnost na tem omrežju ključna.

Ravnikarjeva našteje štiri kategorije:  

1. Podjetja, ki poslujejo z drugimi podjetji (B2B), saj je linkedin po številnih raziskavah v samem vrhu najboljših orodij za pridobivanje novih poslovnih partnerjev.

2. Manjša in srednja podjetja, ki niso izpostavljena v medijih, saj tako lahko brezplačno predstavijo svojo kulturo, znanje, dosežke in zaposlene. Generacija milenijcev, ki bo v prihodnjih petih letih postala največja ciljna skupina delodajalcev, linkedin namreč redno uporablja za iskanje zaposlovalcev.

3. Podjetja z eksplozivno rastjo, ki vedno iščejo nove kadre.

4. Podjetja, ki so trgu predstavila nov izdelek in ga želijo predstaviti strokovnjakom s svojega področja in širši javnosti.

»Lahko pa je linkedin tudi orodje za analizo aktivnosti konkurence in sledenje trendom v različnih panogah,« je opozorila Nataša Ravnikar. Brigita Lazar Lunder dodaja, da podjetje s prisotnostjo na tem omrežju tudi pokaže, da je napredno, z njim si krepi svojo blagovno znamko. Pomembno pa je, da svoje profile oblikujejo tudi zaposleni (odločevalci), da potencialne stranke lahko navežejo stik neposredno z njimi (na primer z direktorjem nabave). Več funkcionalnosti omrežje ponuja tudi kadrovikom. Poleg objave prostih delovnih mest lahko učinkovito gradijo svojo blagovno znamko delodajalca.
 

Vsebino prilagoditi platformi

Sogovornice poudarjajo, da mora biti stran urejena in posodobljena. »Podjetja s profilom na linkedinu ustvarite prvi vtis za vse, ki po spletu iščejo in zbirajo informacije o vas. Če vaš profil ne bo hkrati profesionalen in vsebinsko privlačen, bodo uporabniki raje brskali po straneh vaše konkurence. Vedno mora vsebovati filozofijo in cilj vašega delovanja, predstavitev vaših storitev in rešitev, izpostavljene morajo biti potencialne težave, ki jih z vašim delom rešujete,« svetuje Nataša Ravnikar.



Urška Ogrinc poudarja, da je pred vzpostavitvijo strani kljub vsemu vredno premisliti o nekaterih stvareh. Da bi bila znamka prisotna na slehernem družbenem omrežju samo zaradi trenda v komunikaciji, po njenem ni vedno najboljša izbira. »Za to naj se podjetje odloči, ali narava omrežja ustreza njegovi komunikacijski strategiji. Ključnega pomena je identifikacija ciljnih skupin.

Hkrati je zelo pomembno tudi sporočilo. Predvidevati je treba investicijo v vsebino, ki bo omrežju ustrezala, upoštevala vse njegove specifike in vzbudila želeno vpletenost uporabnika z objavami,« je dejala Ogrinčeva ter poudarila, da enakega tipa objav ni primerno enostavno razpršiti med več različnih omrežij brez razmisleka o smotrnosti take distribucije vsebin in brez prilagoditve posameznemu omrežju. Ravnikarjeva se strinja: strategija objav mora biti jasna, objave pa ustrezne in vsebinsko močne, za kar podjetjem pogosto zmanjkuje časa. Trendi kažejo, da bodo v prihodnjih nekaj letih zaposlovale upravitelje družbenih omrežij.
 

Konkurenca?

Linkedin je največje profesionalno omrežje, pojavljajo pa se tudi druga, ki so bolj lokalna oziroma vezana na določeno industrijo. Pogojno je to ruski vkontakte, predvsem na nemški in avstrijski trg je vezan xing, na francoskega viadeo, na Kitajskem uporabljajo tianji, je naštela Lazar Lundrova, Ogrinčeva je spomnila na angellist ter meetup, ki sta osredotočena na zagonska podjetja, zerply je namenjen kreativni industriji, opportunity uporablja že več kot 85 milijonov profesionalcev.