Galerija
Predstavitvena informacija | KD skladi
Veste, koliko časa že padajo obrestne mere?
Po katerem koledarju se ravna Evropska centralna banka, se lahko vprašamo ob napovedih o dvigu obrestnih mer. Morda pa lahko prižgemo štoparico in začnemo šteti dneve, tedne, mesece.
Foto: KD Skladi
Ko je guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi že pred časom izjavil, da pričakuje v letu 2019 dvig obrestnih mer, je ocenil, da naj bi se to zgodilo »poleti«. A na kaj je mislil ta 70-letni Italijan, ki je prvi mož ECB že vse od leta 2011? Je govoril o začetku ali koncu poletja, gledal na koledar ali upošteval vremenske razmere? Kdove. S tem, ko »poletja« ni definiral bolj oprijemljivo, s konkretnim datumom, je pustil, da je nad ocenami obvisel vprašaj.
Poglejmo nazaj v čas, v katerem je Draghi stopil na čelo ECB. V zadnjih mesecih, preden se je to zgodilo, je njegov predhodnik, Francoz Jean-Claude Trichet, sprožil »strel v prazno« z dvema dvigoma obrestnih mer. A z izjemo teh dogodkov padajo obrestne mere že dobrih 10 let.
Celo desetletje – to je dolgo obdobje, tako dolgo, da se v njem navadimo marsičesa. Dogodki ali gibanja nam »pridejo v kri« in se jih navadimo kot nečesa normalnega, vsakdanjega. Temu prilagodimo svoje delovanje. To velja še kako tudi za države. Pri obrestnih merah se je večina evropskih držav tako navadila služiti s svojimi dolgovi. Investitorji so obveznice teh držav namreč prisiljeni kupovati z negativnim donosom. Pri tem se zdi, da je spomin precej kratkotrajen in se je kar pozabilo na preteklost.
Mnogo je primerov, ki bi jih lahko uporabili za ilustracijo tega »novega«, čeprav v resnici že videnega, izkušenega. Nikomur ne bi škodilo, če bi o tem razmišljal in se pripravljal na obrat in novo obdobje. Ampak kdaj bo to prišlo? Vključimo števec in merimo čas do trenutka, ko se bo denarna politika spremenila? Kdove, kdaj bo ta čas prišel. Res »poleti 2019«, kot je napovedal Draghi?
Ali pa bomo čakali naprej, ker bo ECB – seveda ne prvič – napovedi oziroma pričakovanja spremenila. Vzrokov za tako zgodbo najbrž ne bi bilo pretežko pokazati. Tu so trdi brexit, odhod Velike Britanije in Severne Irske iz EU, zaostrovanje trgovinskih vojn z ZDA ali pa nove ideje o italijanskem odhodu iz območja evra.
Drugačen scenarij, v katerem bi se množično dvignile plače in začela rasti inflacija, bi na sedežu ECB v nemškem Frankfurtu sprožil alarm, obrestne mere pa bi se v tem primeru dvignile že spomladi.
No, kateri scenarij je verjetnejši, najbrž ni pretežko oceniti.
O avtorju: Primož Cencelj, KD Skladi, nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2013, 2015 in 2017.
Poglejmo nazaj v čas, v katerem je Draghi stopil na čelo ECB. V zadnjih mesecih, preden se je to zgodilo, je njegov predhodnik, Francoz Jean-Claude Trichet, sprožil »strel v prazno« z dvema dvigoma obrestnih mer. A z izjemo teh dogodkov padajo obrestne mere že dobrih 10 let.
Preberite tudi druge koristne vsebine o finančnih gibanjih in priložnostih za naložbe. Najdete jih tukaj.
Celo desetletje – to je dolgo obdobje, tako dolgo, da se v njem navadimo marsičesa. Dogodki ali gibanja nam »pridejo v kri« in se jih navadimo kot nečesa normalnega, vsakdanjega. Temu prilagodimo svoje delovanje. To velja še kako tudi za države. Pri obrestnih merah se je večina evropskih držav tako navadila služiti s svojimi dolgovi. Investitorji so obveznice teh držav namreč prisiljeni kupovati z negativnim donosom. Pri tem se zdi, da je spomin precej kratkotrajen in se je kar pozabilo na preteklost.
Nikoli ne škodi, če smo pripravljeni na spremembe
Kako bi bilo videti, če bi zadeve obrnili? Bi bili presenečeni, bi nas drugačne razmere morda celo šokirale? Predstavljajmo si, kako bi ljudje sprejeli sporočila v slogu: »Na vaš depozit pri bankah vam končno lahko obračunamo pozitivne obresti. / Vaš obrok za posojilo se vam je ravno povečal za 10 odstotkov, bi mogoče razmislili o prodaji stanovanja oziroma si poiskali bolje plačano službo? / Investicija v nov stroj je zaradi višjih obrestnih mer postala nedobičkonosna. Normalizacija na denarnih trgih je vrnila tečaj švicarskega franka na predkrizno raven. Bi spet vzeli kredit v švicarjih?«
Kako bi bilo videti, če bi zadeve obrnili? Bi bili presenečeni, bi nas drugačne razmere morda celo šokirale? Predstavljajmo si, kako bi ljudje sprejeli sporočila v slogu: »Na vaš depozit pri bankah vam končno lahko obračunamo pozitivne obresti. / Vaš obrok za posojilo se vam je ravno povečal za 10 odstotkov, bi mogoče razmislili o prodaji stanovanja oziroma si poiskali bolje plačano službo? / Investicija v nov stroj je zaradi višjih obrestnih mer postala nedobičkonosna. Normalizacija na denarnih trgih je vrnila tečaj švicarskega franka na predkrizno raven. Bi spet vzeli kredit v švicarjih?«
Mnogo je primerov, ki bi jih lahko uporabili za ilustracijo tega »novega«, čeprav v resnici že videnega, izkušenega. Nikomur ne bi škodilo, če bi o tem razmišljal in se pripravljal na obrat in novo obdobje. Ampak kdaj bo to prišlo? Vključimo števec in merimo čas do trenutka, ko se bo denarna politika spremenila? Kdove, kdaj bo ta čas prišel. Res »poleti 2019«, kot je napovedal Draghi?
Ali pa bomo čakali naprej, ker bo ECB – seveda ne prvič – napovedi oziroma pričakovanja spremenila. Vzrokov za tako zgodbo najbrž ne bi bilo pretežko pokazati. Tu so trdi brexit, odhod Velike Britanije in Severne Irske iz EU, zaostrovanje trgovinskih vojn z ZDA ali pa nove ideje o italijanskem odhodu iz območja evra.
Drugačen scenarij, v katerem bi se množično dvignile plače in začela rasti inflacija, bi na sedežu ECB v nemškem Frankfurtu sprožil alarm, obrestne mere pa bi se v tem primeru dvignile že spomladi.
No, kateri scenarij je verjetnejši, najbrž ni pretežko oceniti.
O avtorju: Primož Cencelj, KD Skladi, nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2013, 2015 in 2017.
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
