Medtem ko se že pripravljamo na nepredvidljivo jesen in zimo, se učinki pandemije koronavirusne bolezni zares kažejo šele zdaj. Podjetja čutijo neposredne posledice pri prodaji, saj so sklenila manj naročil, in na finančni strani, saj kupci želijo daljše plačilne roke ali plačil niso več sposobni zagotoviti.
V taki situaciji se lahko podjetja tudi hitro znajdejo v primežu odprtih terjatev, ki jih imajo do svojih kupcev, in neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. Ko sami postajajo neplačniki, tako prispevajo k učinku domin splošnega neplačevanja obveznosti in slabšanju razmer na trgu.
Podjetja, ki so imela že pred krizo dobro boniteto in niso bila preveč zadolžena, bodo razmere bolje prebrodila. A tudi ta lahko zaidejo v težave. Tveganje prinašajo predvsem določene dejavnosti (v tem trenutku sta v slabem položaju denimo turizem in avtomobilska industrija), primeri, ko je podjetje odvisno od enega ali majhnega števila kupcev, pri izvoznih podjetjih pa tudi država odjemalca.
Na vse pasti gospodarskih in finančnih kriz se ni mogoče pripraviti. Toda tudi v gospodarsko stabilnejših časih se zgodi, da se podjetje zaradi različnih razlogov lahko sreča z zamujanjem plačil za izdelke ali storitve, ki jih je že zagotovilo za kupce, ali celo, da kupec postane nesolventen, gre v stečaj ali prisilno poravnavo.
FOTO: Getty Images/istockphoto
Na težavo neplačanih terjatev se lahko pripravite, preden se pojavi
Zato je dobro poznati načine, kako zavarovati sredstva oziroma premoženje svojega podjetja. Eden od teh je zavarovanje terjatev. Z njim si podjetje zagotovi, da so terjatve kot pomemben del premoženja oziroma sredstev varne. Odločitev za zavarovanje terjatev pa je tudi pokazatelj odgovornosti podjetja do različnih deležnikov: lastnikov, upnikov, zaposlenih, države.
Z zavarovanjem terjatev podjetje finančno tveganje zaradi neplačil za opravljeno delo ali storitve prenese na zavarovalnico. Tako si zagotovi finančno varnost in lahko kupcem ponudi poslovanje na odloženo plačilo. Pri tem podjetju od kupcev ni treba zahtevati nobenih kritnih instrumentov, kot so denimo garancije ali akreditivi, kar pa je prav gotovo pomembna konkurenčna prednost. Zavarovanje terjatev pomeni tudi varnejšega komitenta za finančne institucije (banke, faktoring družbe), saj bodo terjatve poplačane – če jih ne bo mogel poravnati kupec, jih bo zavarovalnica. Poleg tega pa je mogoče terjatve tudi vinkulirati v korist finančne institucije.
V Zavarovalnici Triglav
sklenitev zavarovanja terjatev priporočajo tudi malim in srednje velikim podjetjem, ki poslujejo na odloženo plačilo, in to v primerih, ko imajo širok krog kupcev, pri katerih je težje preveri kreditno sposobnost, ko je velik del prodaje vezan na manjše število kupcev ali ko poskušajo prodreti na nove, neznane trge. Z zavarovanjem terjatev si podjetje izboljšuje kakovost terjatev, tako da zmanjšuje znesek neizterjanih terjatev v bilanci stanja.
Zavarovati je mogoče tako terjatve do kupcev s sedežem v Sloveniji kot zunaj nje. Vsebina in način izvajanja zavarovanja sta v obeh primerih enaka. Se pa pri izvoznih terjatvah običajno pojavita oteževalni okoliščini, ki sta povezani z (ne)razpoložljivostjo bonitetnih/finančnih podatkov ter različnimi pravnimi sistemi in s tem instrumenti izterjave dolga.
FOTO: Getty Images/istockphoto
Zavarovanje terjatev zagotavlja izplačilo zavarovalnine v primerih, ko nastopi trajna insolventnost dolžnika (v primeru stečaja ali prisilne poravnave), mogoče pa se je odločiti za kritje tudi v primerih, ko od zapadlega računa poteče določeno število dni. Pri premiji se upoštevajo obseg prometa na odloženo plačilo, sedež kupcev, panoga kupcev in predhodne neizterljive terjatve.