Intra lighting je Delova podjetniška zvezda 2019

Brdo pri Kranju – Ustvarjajo svetilke, ki bodo imele vonj in dodatne zaslone ter bodo absorbirale hrup, se z ljudmi pogovarjale in se bodo v 99 odstotkih približale sončni svetlobi. Šempetrsko podjetje Intra lighting je zasijala tudi samo – postala je Delova podjetniška zvezda 2019 v okviru projekta Delove podjetniške zvezde.

Naj spomnimo, da je lani kipec prejelo podjetje Polycom iz Škofje Loke, v letu 2017 pa trboveljsko podjetje Dewesoft. Svojega favorita so z glasovanjem na spletu izbrali tudi bralci in temu bomo na prireditvi podelili posebno priznanje. Naj spomnimo, da so lani bralci za svojo zvezdo izbrali podjetje Vasco iz Šenčurja, predlani pa I.H.S. iz Krškega.




 

Poslovni modeli za nove razmere

Še pred slavnostno prireditvijo poteka Seminar Poslovni modeli za nove razmere.

Delo brez ali z minimalnimi spremembami ni dovolj, da bi preživeli kot podjetje. Rešitev mora biti inovacija, je dejala Polona Čufer Klep, direktorica v Deloittu. Najpomembnejši izzivi so povezani z ljudmi, kako dosegamo spremembe pri ljudeh, je dejal Ambrož Homar, menedžer v Deloittu. Vendar so organizacije in človeški faktor šibki člen pri korenitih spremembah, ki jih potrebujemo.



»Na voljo so mnogi načini uveljavljanja sprememb: formalni in neformalni, individualni in sistemski,« je dejala Polona Čufer Klep. Vedeti pa je treba, komu prodajamo idejo in inovacijo.

»Strategija pri uveljavljanju je odvisna od stopnje stabilnosti in poznavanja konteksta in prepričanja v pravilnost ukrepanja. Strategija ni znanost, je umetnost. Razmišljajte kam bi radi šli, prevetrite ideje, prave so tiste, ki najdejo ljudi,« je povedala. Dodala je, da se največ sprememb zgodi »na robu, kjer se stikata dve organizacijski enoti« Tam je največja kreativa.

Organizacija mora definirati svoj apetit do sprememb in inovativnosti, omogočiti spoštljiv konflikt med zaposlenimi v različnih vlogah in minimizirati neravnovesje moči, da bodo sposobni zaposleni zares kompetentni.

Slovenija – dežela malih in srednjih podjetij

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments je dejal, da je Slovenija dežela malih in srednjevelikih podjetij (MSP). Ta, zaposlujejo 73 odstotkov vseh ljudi, 65 odstotkov dodane vrednosti v Sloveniji in 50 odstotkov izvoza. »So gonilo slovenskega gospodarstva,« je dejal Podlogar in napovedal ustanovitev sklada, ki bo investiral v ambiciozna MSP.

Valter Leban, član uprave koncerna Kolektor, je predstavil koncept pametnih tovarn in digitalno transformacijo na primeru novega poslovnega modela, ki ga uporabljajo v Kolektorju. Kaj je tisto, kar podjetje izzove, da se začne ozirati po novih rešitvah? Po Lebnu so to izgube, balast, ki se nabira npr. v (prevelikih) zalogah; če nam uspe odvreči balast, bo poslovanje postalo bolj učinkovito.

Naš cilj je pametna tovarna (take v resnici Leben na gospodarski sceni še ne vidi, številna podjetja pa si utirajo pot v tej smeri), to je organizem, kjer umetna inteligenca, internet stvari in digitalizirano poslovanje ne delujejo neodvisno, ampak so med seboj povezani, »organizem, ki se zaveda trenutka, zna napovedati, kaj se bo zgodilo, in proizvodnjo dokončati«.

Prvi korak je digitalna transformacija. Leban jo je prikazal na primeru poslovnega modela Qlector LEAP, ki so se ga lotili holistično. Model služi usmerjanju proizvodnega procesa. Sloni na zgodovinskih podatkih, ključnih za proizvodni proces, ki jih nato s pomočjo digitalnega dvojčka povezuje z realnimi podatki, zaznava anomalije in vzroke zanje in iz tega izlušči opozorila oziroma ukrepe v primeru izpadov v proizvodnji. Rezultat je inteligentni proizvodni plan, ki omogoča večjo učinkovitost.
 

Generali sklad GEF kupil prvo podjetje

Simon Mastnak, Generali Investments. Ta družba med drugim upravlja sklad GEF, sklad zasebnega kapitala. Družinskim in partnerskim podjetjem, ki imajo približno 10 milijonov evrov pomagajo rast, pravi Mastnak in dodaja, da jih zanimajo podjetja, ki jih zanima rast. Zasebni sklad lahko takemu podjetju pomaga zbrat kapital za nakup konkurenčnega podjetja. »Cilj je soupravljanje podjetja, izstop sledi v pet ali sedem let.« Prva naložba je 75-odstotni delež v hrvaškem proizvajalcu papirnatih vrečk. Podjetje je vložilo 1,5 milijonov evrov v rast, proizvodnjo nameravajo povečati iz 600 milijonov vrečk na 800 milijonov ekoloških papirnatih vrečk.
 

Digitalizacija

V sklepnem delu seminarja so soočili svoje poglede na poslovne modele za nove razmere Valter Leban, član uprave koncerna Kolektor, Gregor Rebolj, ustanovitelj Klike, Skladov Silicon Gardens I in II ter Kyuriosity in serijski podjetnik, ter Blaž Zupan, svetovalec za metodi design thinking in LEAN, profesor na ekonomski fakulteti.



Udeleženci omizja so se strinjali, da je pogovarjanje o digitalizaciji, avtomatizaciji nujno, hkrati pa običajno, saj bodo podjetja, ki se ne bodo podvizala v tej smeri - propadla. Tudi trajnostni princip, namreč, da bodo generacije za nami živele vsaj tako kot mi ali bolje, je normalen vidik človeka, ki želi delati dobro. Enako velja tudi za podjetje, ki vidijo dlje od maksimiranja tržne vrednosti, in v tem duhu tudi delujejo, je menil Blaž Zupan.

Valter Leban je dodal, da so se spremembe dogajale ves čas. Digitalizacija na primer vsebinsko poteka že 30 let, od prvih nepovezanih pecejev in disket naprej. Igro je spremenila neskončna procesorska moč, neskončne kapacitete, ki omogočajo, da lahko algoritme, ki so bili razviti že pred desetletji, zdaj preizkusijo in osmislijo za praktično uporabo.

Novo je po Lebanu torej, da so spremembe dandanes tako bliskovite. Ponazoril jih je z elektrifikacijo, katere zastavonoša je Elon Musk, in ki spreminja podobo avtomobilizma in mobilnosti, pospešujejo jih načrti o zmanjšanju ogljičnega odtisa in razmah umetne inteligence. Vse morajo upoštevati posebno tisti proizvajalci, ki delajo v avtomobilski industriji.

Kako se podjetniki lotevajo vpletanja rešitev v smeri trajnostnega razvoja? Po Zupanovem prepričanju je ravnanje manjših, družinskih podjetij pogojeno zlasti z njihovimi osebnimi preferencami. Trajnostne aktivnosti pogosto vgrajujejo v svoj poslovni model. Sploh veliko startupov na tem gradi svoje zgodbe, ki so, mimogrede, zelo pomembne. Trajnostne vidike vpletajo ne samo v svoj produkt, ampak poudarjajo tudi njegov pozitiven vpliv na okolje. »Če kdo, potem startupi zelo dobro razumejo, kaj potrebujejo potrošniki, nakažejo pot, trend, nekaj, v kar se dolgoročno splača vlagati. In to jim prinaša premijo.«

Slovencev ne bi smelo skrbeti zaradi pomanjkanja inovativnosti, smo slišali goste nocojšnjega omizja. Gregor Rebolj je poudaril, da so slovenska podjetja so zelo inovativna, pa ne misli tega le kot inženir, ki inovacije nemara hitreje opazi. Eden od razlogov za dejavno inovativnost je objektivna majhnost trga; podjetja morajo »na daleč« servisirati večje, zahtevnejše trge in v hudi konkurenci ponuditi boljše izdelke ali storitve. Že zato morajo biti bolj inovativni. »Kar pogrešam, je več podjetništva, da bi se več ljudi odločalo zanj. Želel pa bi si tudi, da bi spremenili pogled na prodajo, da ne bi bila več grda beseda.«

Po Zupanovem mnenju prihaja inovativnost iz dveh virov, iz nezadovoljenih potreb uporabnikov in slabih procesov v podjetjih. Nasploh pa glede na majhnost države enostavno moramo biti inovativni, je pritrdil predgovorcu. Inovacije pa opaža tudi pri oblikovanju poslovnih modelov – kako drugače prodajati, zaračunavati, delati s strankami …
 

Klimatske spremembe so priložnost

»Raztopilo se je pol Antarktike. Na ta podatek lahko reagiramo tako, da ga zanikamo ali pa kaj ukrenemo. Želim si, da bi bili Slovenci med vodilnimi na področju reševanj klimatskih sprememb,« je povedal Dejan Židan, predsednik državnega zbora.
 

Uspeh na ameriški način

»Nisem sem obiskoval poslovne šole, posli so se mi zgodili. Šolal sem se za učitelja,« je povedal George Deriso, profesor podjetništva na univerzi v Koloradu in glavni govorec na Delovih podjetniških zvezdah. Deriso se je programiranja naučil sam in sodeloval pri dveh podjetniških projektih, ki pa sta bila neuspešna. Potem se je za 11 let zaposlil v Applu. »Apple je okolje, kjer si lahko brez izobrazbe predstavil svojo idejo in če je bila šefom všeč, si lahko ustanovil oddelek.« Po tem je Deriso ustanovil še sedem začetniških podjetij, nekatera so propadla, eno je prodal podjetju Gartner. Deriso je preživel teroristični napad na dvojčka v New Yorku in po tem postal filantrop.