Podjetja vse bolj prevzemajo trajnostna načela poslovanja in so vse bolj trajnostno naravnana, saj je njihova dolgoročna uspešnost odvisna od zaupanja različnih deležnikov. Trajnostna naravnanost pa ima, kot pojasnjuje redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti
dr. Adriana Rejc Buhovac, tri vidike, in sicer družbeni, okoljski in ekonomski. In prav zadnji je, kot pravi, prepogosto izključen.
Pri ekonomskem vidiku ne gre za poslovno uspešnost podjetja, ampak za njegov prispevek k razvoju gospodarstva. To pomeni, denimo, ohranjanje ali razvijanje novih delovnih mest. »To je lahko tudi podpora gospodarstvu s tako imenovanimi ekosistemi ali platformami malih podjetnikov, lokalnih proizvajalcev, ki jih podjetje partnersko podpira. Sodobno družbeno odgovorno oziroma trajnostno naravnano podjetje je tako, ki vse tri vidike trajnosti uspešno integrira v svoje poslovne procese. V družbenem smislu skrbi za zaposlene, lokalne skupnosti in ima odgovoren odnos do kupcev, okoljski vidik je jasen, skrbna raba naravnih resursov in ohranjanje habitata, ekonomski vidik pa pomeni plodno sožitje z lokalnim ali širšim gospodarstvom skozi ekonomsko perspektivo,« pojasnjuje prof. dr. Adriana Rejc Buhovac, soavtorica knjige
Making Sustainability Work. Trajnostne in poslovne strategije je pomagala pripraviti že približno 70 podjetjem in drugim organizacijam, domačim in tujim.
Letos je sodelovala tudi s podjetjem Domel iz Železnikov, ki je primer, kot pravi, sodobnega, družbeno odgovornega podjetja. V podjetju so celostno trajnostno naravnani, saj med drugim že tradicionalno zaposlujejo strokovnjake iz lokalnega okolja, zaposlenim omogočajo solastništvo podjetja, obenem pa jim pomagajo razvijati trajnostne in strokovne kompetence, ki bodo v prihodnosti ključen element zaposljivosti. Obvladovanje rabe resursov je pomemben prispevek Domela k okoljski vzdržnosti, z naprednimi tehnologijami pa bodo omogočali razvoj novih trajnostnih izdelkov in storitev, s čemer bodo globalno podpirali trajnostni razvoj drugih podjetij, družbe in naravnega okolja.
Trajnostni vlak z mehanizmi pomoči je speljal
V EU je trajnostna regulativa v izjemno pomoč podjetjem, ki se strokovno še ne čutijo dovolj močna, da bi samostojno integrirala trajnostne rešitve v poslovne procese. Strategije, direktive in razvojni programi ponujajo usmeritve, napotke in nepovratna sredstva. Evropska direktiva EU2014/95, denimo, ki je začela veljati leta 2018, velika podjetja in podjetja v javnem interesu zavezuje k novemu nefinančnemu poročanju, a hkrati pomaga razumeti, kaj so bistvene trajnostne informacije: ne le informacije o trajnostnih politikah in ukrepih, temveč predvsem o učinkih teh politik ter tveganjih, povezanih z njimi. V Sloveniji ponujajo specifične mehanizme pomoči številne agencije in drugi akterji, denimo SID banka.
Redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Adriana Rejc Buhovac je trajnostne in poslovne strategije pomagala pripraviti že približno 70 podjetjem in drugim organizacijam. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Okolje je krasno, in kdor tega ne vidi in ne zna izkoristiti priložnosti, zamuja vlak, ki bo skozi Slovenijo vozil le kratek čas; nanj se bo treba hitro priklopiti, na globalnih trgih čas teče s posebnim tempom. Mehanizmi v Sloveniji torej so, smo pa še šibki na področju stroke, saj potrebujemo kritično maso ljudi, ki pravilno razume vse tri vidike trajnostnega razvoja in kako jih strateško vključiti v razvoj podjetij.« V Severni Ameriki ali Aziji tako podpornega okolja kot pri nas ni. »Kupci in poslovni partnerji so pa neizprosni; na trgu je vse manj prostora za tiste, ki ne znajo poleg temeljnih elementov (cena, kakovost) ponuditi zgodbe o produktih in dobaviteljskih verigah,« pravi sogovornica.
V Sloveniji trajnostna osveščenost potrošnikov raste. A kot je pokazala raziskava o trajnostni potrošnji med slovenskimi porabniki, ki sta jo v okviru enega od raziskovalnih programov EF leta 2016 izvedli prof. dr. Urša Golob Podnar in prof. dr. Mateja Kos Koklič, je kar 25 odstotkov slovenskih potrošnikov je t.i. deklarativnežev. To so posamezniki, ki izražajo nadpovprečno visoke altruistične vrednote in trajnostno naravnanost, vendar pa relativno nizko osebno občutenost za odgovornost in zaznano lastno učinkovitost.
Poslovne priložnosti trajnostne naravnanosti
Prof. dr. Adriana Rejc Buhovac je članica ekipe strokovnjakov na projektu trajnostne transformacij malih in srednjih slovenskih podjetij (MSP). Projekt Javne agencije
Spirit bo v petih ciklusih v treh letih in pol vključil okoli 60 slovenskih podjetij. Kot malo podjetje se lahko prijavijo le tista z vsaj 20 zaposlenimi. »Gre za ranljivo skupino podjetij, ki so zaradi svojega tržnega položaja pogosto v precepu, ali se trajnostna naravnanost splača, z vidika položaja v verigah vrednosti pa so prisiljena slediti visokim pričakovanjem poslovnih partnerjev. Presežnih resursov v takih podjetjih ni in potrebujejo specifično podporo države. V projektu bomo podjetjem pomagali razviti nove, trajnostne poslovne modele in trajnostno naravnane poslovne strategije, v drugi fazi pa pripravili konkretne izvedbene projekte za trajnostne izdelke ali storitve, da se bodo podjetja laže vključevala v globalne verige vrednosti. V prvi fazi podjetje prejme svetovalne storitve, v drugi fazi pa finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev za izvedbo predlaganih projektov v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov,« pravi sogovornica. Obenem pojasni, da je pilotna različica trajnostne transformacije poslovnih modelov in poslovnih strategij potekala že v letih 2016-2017, in sicer v devetih različno velikih slovenskih podjetjih, med drugim v podjetjih M Sora in Iskraemeco.
Ključna podpora vrhnjega menedžmenta
Vloga predsednika uprave ali generalnega direktorja je odločilna pri tem, ali bo trajnostna poslovna strategija uresničena ali ne. Kot pravi prof. dr. Adriana Rejc Buhovac, mora biti vrhnji menedžment ves čas del ekipe, ki pripravlja strategijo, zlasti na delavnicah, kjer so vključeni tudi drugi zaposleni. »Direktor mora proces vzeti zelo resno, s svojo prisotnostjo na delavnicah pa pokazati, da gre za pomembno zadevo in da želi slišati mnenja zaposlenih.« Pri pripravi strategije mora sodelovati dovolj velika ekipa zaposlenih, saj to obeta, da bo strategija boljša, predvsem pa, da jo bo vzeli za svojo. »Običajno je več tistih, ki strategijo uresničujejo, kot tistih, ki jo pripravljajo. Če nam uspe povečati vključenost zaposlenih v pripravo strategije, lahko bolje obvladujemo tveganje, da se z njo ne bodo poistovetili in bodo za spremembe manj zavzeti. Zato v ekipo vedno vključim tudi do 35 ljudi, od menedžerjev do strokovnjakov in drugih ključnih zaposlenih različnih ravni in profilov,« pravi Adriana Rejc Buhovac. Po sprejetju strategije je ključno ustrezno uravnovesiti zaupanje in nadzor. Vrhnji menedžer mora skrbno bdeti nad uresničevanjem dogovorjenih sprememb, redni nadzor dosežkov je nujen; hkrati pa je treba določiti obdobja zaupanja, ko zadostuje pogovor o napredku.
»Ko se spremeni kultura v podjetju, ko ljudje vzamejo spremembe kot neproblematične in jih ne motijo več, takrat ste varni. Dokler pa je že priprava kratkega poročila o uresničevanju strateških aktivnosti ljudem odveč, je treba pozorno ugotavljati, kaj se dogaja. Kontrola in zaupanje sta dva mehanizma, ki morata sodelovati z roko v roki. Zaupanje slabo uporabljamo. Naučiti se ga moramo izreči, denimo, 'Zaupam vam, da boste dva meseca dobro delali in napredovali pri spremembah, v tem času vas ne bomo preverjali'. Odsotnost kontrole torej še ni zaupanje, je le odsotnost skrbne drže in ljudje bodo menili, da spremembe niso pomembne,« še pravi Adriana Rejc Buhovac.
Strategije za različna podjetja, tudi za nepridobitne organizacije
Adriana je kot svetovalka in raziskovalka sodelovala tako s svetovnimi korporacijami, na primer Nike, P&G, The Home Depot, Sanofi
Genzyme, kot tudi z malimi in srednje velikimi inovativnimi podjetji, med drugim s podjetjem M Sora iz Žirov, Instrumentation Technologies iz Solkana, Lotrič Metrology iz Selške doline in drugimi. Strategije je pomagala pripraviti tudi Ekonomski fakulteti in Fakulteti za strojništvo, obe del Univerze v Ljubljani, in številnim nepridobitnim organizacijam. Pri razvoju strategij družbenega delovanja nepridobitnih organizacij rada sodeluje prostovoljno, tako, denimo, z Zavodom katoliška mladina in slovenskimi uršulinkami rimske unije.
Pri svetovalnem delu s podjetji in drugimi organizacijami skuša Adriana Rejc Buhovac uveljavljati nekaj temeljnih pravil, prvo je načelo minimalne intervencije. FOTO: Leon Vidic/Delo
Strategija so spremembe – kako jih uspešno obvladovati?
Pri svetovalnem delu s podjetji in drugimi organizacijami skuša uveljavljati nekaj temeljnih pravil. Prvo je načelo minimalne intervencije. »Vsaka strategija pomeni spremembe. Če želimo, da se bodo uresničile, je treba paziti, da jih hkrati ne teče preveč; sicer ljudje procesa sprememb ne zmorejo, pride do stresa in odpora.« Drugo pravilo, nanaša se na uresničevanje strategije, je vodenje z zgledom, ki je najbolj verodostojna in prepričljiva drža sodobnega vodje. Vodja moram vsak dan nuditi zgled podrejenim, kako sprejemati spremembe, kako argumentirati odločitve, kako se odzivati na stresne situacije itd. »Ni prav od podrejenega pričakovati, da nekaj dela drugače, če sam tega nisem sposoben.« Tretje pravilo je osebna komunikacija strategije (načrtovanih sprememb) na vseh ravneh, tako da vsak zaposleni razume svojo vlogo. »Nekateri so v vlogi skrbnikov strateških aktivnosti in usklajujejo spremembe, drugi so člani delovnih timov, ki spremembe izvajajo, tretji morda le omogočajo spremembe, jih sprejemajo, jim ne nasprotujejo. A so enako pomembni,« zaključi Adriana Rejc Buhovac.
Aktivna vloga v trajnostno naravnanem poslovanju
Trajnost je nekaj, o čemer se v Sloveniji pogovarjamo, a jo še vedno premalo izvajamo. »Pri potrošnikih se dviguje samozavedanje o različnih elementih trajnostnega razvoja, temu pa morajo slediti tudi podjetja, tako, da iz sledilca postanejo vodja ali, še bolje, kreator trajnosti, najlaže po svojih ambasadorjih – to so v prvi vrsti zaposleni, v drugi vrsti pa je največje orodje produkt, s katerim so podjetja prisotna na trgu,« meni
predsednik uprave Generalija Investments Luka Podlogar. In dodaja, da pa je način, kako bodo podjetja to počela, odvisen od posamezne panoge, saj je za nekatere pomembnejši okoljski vidik, za druge pa ekonomsko-socialni vidik trajnostne naravnanosti. »Je pa to področje, na katero bodo družbe bolj pozorne v prihodnjih letih in desetletjih.« Sicer pa, kot pravi, nekateri vlagatelji v resnici uvajajo določene politike vlaganj v skladu z načeli trajnosti. »Tudi naša Skupina Generali ima tako politiko. Tako na primer zavarovalnica ne vlaga v podjetja, ki bi bila veliki onesnaževalci, ali v podjetja, v katerih so posamezniki delovali neetično, prav tako ne vlaga v proizvajalce premoga, v velike onesnaževalce ali v farmacevtske družbe, ki so bile vključene v korupcijske škandale in podobno,« še pravi Luka Podlogar.
Trajnostni razvoj je pomemben del celovitih storitev, ki jih
Slovenski institut za kakovost in meroslovje, SIQ Ljubljana, ponuja poslovnim partnerjem, je pa tudi strateška naravnanost organizacije vpeta v tako rekoč vse poslovne procese. V okviru ekološkega vidika trajnostnega razvoja je SIQ poskrbel za informatizacijo poslovanja (izdaja elektronskih certifikatov, preskusnih poročil) in s tem zmanjšal porabo papirja, ki močno obremenjuje okolje. Okolju prijazna in energetsko učinkovita je tudi nova poslovna stavba. SIQ s svojimi storitvami skrbi za aktivno vlogo v trajnostnem razvoju poslovanja podjetij in organizacij. Uspešna in družbeno odgovorna podjetja se namreč že dlje časa zavedajo, da s svojim odnosom do okolja vplivajo tudi na kakovost življenja širše družbe. S tem namenom je SIQ vzpostavil svoj CA (certification authority) strežnik, ki nam omogoča elektronsko podpisovanje izdanih dokumentov. Velik del svojih razvojnih virov smo usmerili v informatizacijo poslovanja, kot so informacijski sistem za podporo poslovanju, priprava elektronskih dokumentov, itd.. Zadnjih nekaj let tako večino dokumentov izdamo v elektronski obliki, ki so podpisani z elektronskim podpisom odgovornih oseb. Storitev je prijaznejša tako okolju, kot tudi našim partnerjem. Razvoj storitev na področju varovanja okolja kaže, da okoljsko odgovorno ravnanje podjetjem prinaša tudi tržne prednosti in prihranke. Podjetja so namreč lahko danes trajno uspešna le, če pridobijo in ohranjajo zaupanje svojih strank ali potrošnikov ter drugih deležnikov, kot so na primer zakonodajalci in poslovni partnerji.
Vloga predsednika uprave ali generalnega direktorja je odločilna pri tem, ali bo trajnostna poslovna strategija uresničena ali ne. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Spoštovanje načel trajnostnega razvoja in zmanjšanja vplivov na okolje je tudi vodilo razvojne in poslovne strategije
Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Skupina HSE z družbama DEM in SENG, ki proizvajata električno energijo iz vodnih virov, že zdaj proizvede največji delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Sloveniji, kot pojasnjujejo, pa nameravajo ta delež še povečati z gradnjo novih kapacitet. »Načrtujemo tudi povečevanje deleža drugih obnovljivih virov energije, kot so vetrne in sončne elektrarne, ter uporabo hranilnikov energije, pri obnovah in rekonstrukcijah obstoječih elektrarn pa si že zdaj prizadevamo za povečanje instaliranih moči in izboljševanje izkoristkov v proizvodnji,« pravijo v HSE. In dodajajo, da sta postopno opuščanje rabe fosilnih goriv in prehod v brezogljičnost prav tako pomemben cilj njihove trajnostno naravnane strategije razvoja.
Visoko na seznamu prednostnih nalog
Skrb za okolje in trajnostni razvoj sta visoko na seznamu prednostnih nalog tudi v
družbi BTC. Že več kot 15 let načrtno uresničujejo strategijo trajnostnega razvoja. Njihovi projekti ne prinašajo dodane vrednosti le podjetju, ampak tudi širši družbi in prihodnjim generacijam. S to mislijo so leta 2014 v središče delovanja postavili poslovni steber Misija: Zeleno. To je okoljevarstvena platforma, na kateri se rojevajo družbeno odgovorni in okolju prijazni projekti, ki so del vsakoletnega poslovnega načrta. »Pri vseh projektih, ki jih načrtujemo, upoštevamo trajnostne vidike, projekti pa izkazujejo tudi merljive rezultate, ki pozitivno vplivajo na okolje, širšo družbeno skupnost in družbo BTC,« pojasnjuje
Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj družbe BTC. »Trajnostne aktivnosti in projekte načrtujemo, izvajamo in spremljamo znotraj sedmih misij, in sicer za področja energetske učinkovitosti, ravnanja z vodo, ravnanja z odpadki, trajnostne mobilnosti, varnosti in humanizacije, družbene odgovornosti ter inovativnosti. Zavedamo pa se, da so veliki okoljski premiki lahko le plod skupnega delovanja, zato trajnostne projekte izvajamo prek strateških partnerstev, s katerimi skupaj prispevamo k okoljskemu in družbenemu napredku.«
Potrebujemo kritično maso ljudi, ki pravilno razume vse tri vidike trajnostnega razvoja in kako jih strateško vključiti v razvoj podjetij.
Izjemen poudarek trajnostni strategiji podjetja daje tudi največji pivovar v Sloveniji
Pivovarna Laško Union. Skupina Heineken, katere del so, želi namreč imeti pozitiven odtis na trgih, na katerih posluje, zato je trajnostni razvoj sestavni del poslovne strategije Pivovarne Laško Union. Ta se kaže v njihovih vrednotah in je njihova izbira za doseganje poslovne odličnosti. Je tudi navdih njihovim blagovnim znamkam, da se v svojem poslanstvu usmerjajo v reševanje okoljskih in družbenih izzivov. Trajnostno strategijo
Varimo boljši svet so, kot poudarjajo v družbi, začeli izvajati pri sebi in na področjih, kjer lahko kot odgovorno podjetje naredijo največ. Cilje so strukturirali v šest ključnih področij, ki so povezana s šestimi cilji (od 17) trajnostnega razvoja Združenih narodov: zdravje in varnost, zaščita virov pitne vode, zmanjšanje emisij CO2, sodelovanje s skupnostjo, trajnostna preskrba in odgovorno pitje.
Komentarji