Dojemanje hrane in preskrbe z njo se spreminja

Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga! V duhu tega starega reka so starši pod Alpami vzgajali svoje otroke v času, ko količine zavržene hrane še niso dosegale pregrešnih več deset kilogramov na Slovenca na leto, v marsikateri državi še več. Z novimi generacijami in eksplozijo potrošništva je zdrava pamet izpuhtela in na drugi strani se je znašla množica 690 milijonov lačnih zemljanov in več kot dveh milijard takih, ki nimajo urejenega dostopa do varne in nasitne hrane v zadostni količini. Zato je skrajni čas, da se razširi obujena zavest o nujnosti bolj spoštljivega ravnanja s hrano, ki bo upoštevalo načelo zero waste.

Takšni pozivi se vrstijo, vse več je pobud, gibanj in organizacij, ki se trudijo vzpostaviti red, ki bo omejil količine odpadkov in med njimi tudi zavržke hrane. Jutri že 41. po vrsti zaznamujemo svetovni dan hrane. Razglasila ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) z namenom opozarjati, da velik del ljudi v svetu trpi pomanjkanje hrane. Rdeča nit letošnjih dogodkov ob tej priložnosti je »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj.«.

Odpadki v celotni verigi

Kot ugotavljajo mednarodne institucije, ki se ukvarjajo s hrano, se dojemanje hrane in preskrbe z njo počasi vendarle spreminja. V svet brez lakote vodi več poti. Ena je zmanjševanje količin zavržene hrane. Nedavno, 29. septembra letos, smo prvič zaznamovali mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani. Opozoril nas je, da taka drža koristi ne samo lačnim, ampak tudi pomaga blažiti podnebne spremembe. Zavržena hrana namreč sprosti okoli osem odstotkov svetovnih toplogrednih plinov.

Kje nastajajo izgube hrane? Skozi celotno verigo preskrbe s hrano, in sicer na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju, največ pa v gospodinjstvih. Slovenija je po zadnjih dosegljivih statističnih podatkih leta 2018 pridelala skoraj 139.900 ton odpadne hrane. V tej številki se skriva tudi delež, ki nastane v kmetijstvu, distribuciji in pri predelavi hrane, česar FAO ne šteje med odpadke, ampak definira kot izgubo hrane. Kot odpadno hrano razume zgolj tisto, ki nastane na poti od maloprodaje do končnega potrošnika, skupaj z gostinskimi obrati in javnim sektorjem, medtem ko statistični urad uporablja drugačno definicijo. Tako globalna primerjava ni ustrezna.

Spremeniti odnos do hrane

Če ostanemo pri Sloveniji: vsak prebivalec je leta 2018 zavrgel 68 kilogramov hrane ali šest odstotkov več kot leto prej. Od celotne količine so kar 52 odstotkov prispevala gospodinjstva (73.182 ton), 30 odstotkov gostinstvo in strežba, deset odstotkov distribucija in trgovina z živili in osem odstotkov pridelava in predelava hrane.

Statistiki ugotavljajo, da bi bilo zavržkov lahko precej manj, če bi bil naš odnos do hrane drugačen. Po oceni je bilo namreč med odpadno hrano kar 38 odstotkov ali 53.200 ton užitnega dela in tega bi lahko s pravilnim pristopom koristno (znova) porabili. Preostalih 62 odstotkov odpadne hrane so bili neužitni deli, na primer kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine itd.



Stanje se lahko izboljša le z usklajenim delovanjem vseh sodelujočih v preskrbi s hrano, tudi potrošnikov. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane se je sedem slovenskih deležnikov s podpisom posebne izjave zavezalo, da bodo vsak na svojem področju naredili vse za zmanjšanje zavržkov hrane: Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtna zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Turistično-gostinska zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ter ministrstvo za kmetijstvo.
Poteza sledi strategiji kmetijskega ministrstva in agendi Združenih narodov na področju trajnosti, med katerimi je tudi prepolovitev količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige do leta 2030. Temu cilju so se zavezale tudi države Evropske unije.

Začeti pri potrošnikih

Ker večino hrane zavržejo gospodinjstva, je mogoče pričakovati največji učinek s sistematičnim in vztrajnim informiranjem in ozaveščanjem potrošnikov. Kot je pokazala anketa ZPS, je slovenski potrošnik v povprečju v tem pogledu precej nesamokritičen. Na vprašanje, kdo po njegovem zavrže največ hrane, je samo 13 odstotkov vprašanih odgovornost za to pripisalo gospodinjstvom, medtem ko večina zavržke pripisuje trgovcem, šolam in drugim javnim ustanovam ter gostincem.



Anketa ZPS je pokazala tudi, da sta med odpadki najpogosteje sadje in zelenjava, saj ju ne znamo pravilno shranjevati ali pa za to nimamo možnosti. Več kot 30 odstotkov sodelujočih sadje in zelenjavo olupi »na debelo« ali olupek zavrže, čeprav je užiten. Namesto da bi hrano, ki nam ostaja, predelali, zamrznili ali konzervirali, jo desetina vprašanih preprosto zavrže.

Več poti do istega cilja

Čeprav v distribuciji in trgovini z živili nastane le okoli desetina odpadkov, lahko tudi trgovci veliko prispevajo k izboljšanju stanja. Spar Slovenija, denimo, udejanja svojo skrb za zmanjšanje zavržkov hrane na več načinov: ozavešča potrošnike, z rednim spremljanjem prodaje omogoča optimalno naročanje izdelkov in minimalna vračila hrane, izdelkom, ki se bližajo izteku roka uporabe, že nekaj dni prej zniža cene, presežke uporabne hrane pa donira pomoči potrebnim.
Na spletnih straneh podjetja razberemo pod spletnim zavihkom Hrana ne sodi v smeti na široko zastavljeno akcijo, s katero želi Spar javnost seznaniti s problematiko zavržene hrane in jo spodbuditi h gospodarnejšemu ravnanju s hrano. K sodelovanju so povabili vrhunskega slovenskega chefa Marka Pavčnika.



Že lanski svetovni dan hrane so počastili s posebnim poskusom »Nič ne bo ostalo«. Mimoidoče so povabili na okusno kosilo v restavracijo Interspar Vič. »Udeleženci so bili navdušeni nad jedmi, po kosilu pa jim je kuharski mojster razkril, da je bil celoten meni sestavljen iz hrane, ki bi jo sicer po vsej verjetnosti zavrgli ali pa je bila tik pred potekom roka uporabe.
Tako smo uspešno razširili pomembno sporočilo o skrbnem ravnanju s hrano,« so nam pojasnili v Sparu. Letos so skupaj s Pavčnikom pripravili serijo spletnih videoposnetkov »Video za v smeti«, dostopno na FB-profilu podjetja in na njegovi spletni strani. Zakaj tak naslov, pojasni Marko Pavčnik: »Ker je bolje, da tam pristane video kot pa hrana iz hladilnika.«

A seveda je tudi njegovega videorecepta še kako škoda za smeti. V njem nazorno razloži, kako uporabiti živila, da se izognemo nepotrebnim odpadkom. Uporablja neobičajne kose in sestavine: olupke, ostanke, odrezane dele neatraktivne zelenjave, suh kruh, zmešane testenine ... Kot vrhunski kuharski mojster je poln idej, recepte pa predstavi tako, da vsakogar zamika, da bi jih preizkusil še sam. Receptom sledijo uporabni nasveti, kako zmanjšati odpadke hrane. »Gre za vsebine, ki so zelo priljubljene na naših družbenih omrežjih in imajo velik odziv,« poudarjajo v Sparu. Tudi za letošnji svetovni dan hrane so s chefom Pavčnikom zakuhali eksperiment, ki bo imel na koncu tudi dobrodelno noto. Podrobnosti še nočejo razkriti.

Lani za milijon evrov donirane hrane

Spar je že od leta 2014 vključen tudi v projekt Donirana hrana. Izdelke, ki na koncu dneva ostanejo neprodani in so varni za uživanje, redno predaja dobrodelni organizaciji Zveza Lions klubov, distrikt 129 – Slovenija in ta jih razdeli med pomoči potrebne. Živila oddaja v trgovinah na lokacijah po Sloveniji, kjer je Zveza Lions klubov prisotna s svojo mrežo. Lani je tako doniral hrano v skupni vrednosti več kot milijon evrov. Pri tem gre tako za sveže pripravljeno hrano v trgovini kot tudi za zelenjavo, pakirana in konzervirana živila ter mlečne in pekovske izdelke, ki jih dobrodelna organizacija konec dneva prevzame v trgovini in odpelje ter razdeli.

Letos so začeli sodelovati še z dvema organizacijama, in sicer s Humanitarnim društvom Hrana za življenje (Food for Life Slovenija) ter s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva. Nabor trgovin, ki redno sodelujejo pri predaji živil humanitarnim društvom, ves čas širijo.