Že do julija so prodali toliko kot lani vse leto

Ime in logotip podjetja A-soft iz Logatca bi nepoučenemu opazovalcu nakazala vsaj dvoje: da se ukvarja s softverom in da hoče biti na začetku (abecede) oziroma na vrhu. Ker kaj dosti medijskih zapisov o njem ne zasledimo, bi pomislili, da gre za skromnega začetnika, a njegovi poslovni rezultati v zadnjih letih kažejo prav nasprotno. A-soft je na gospodarski sceni že 24 let, ima 16 redno zaposlenih, poslovni rezultati pa ga uvrščajo v cvetober najperspektivnejših med malimi in srednjimi podjetji.

Informacijska tehnologija prežema celotno delovanje podjetja. Tokratni nominiranec za Delovo podjetniško zvezdo se ukvarja s storitvami za večja slovenska in tuja podjetja ter ustanove s kompleksnim IT-okoljem. Kot pravi njegov lastnik in direktor Tadej Muha, se tehnološko osredotoča na integracijo procesov in upravljanje poslovnih procesov, njihove stranke pa prihajajo predvsem iz finančne industrije, telekomunikacij in farmacije.

»Za promocijo podjetja nikoli nismo potrebovali velike medijske prepoznavnosti, ker so nas stranke same poiskale, glede na svoje potrebe in naše reference.«

Stranke so jih same poiskale

»V medijih se v preteklih letih res nismo kaj dosti pojavljali, skrivali pa se tudi nismo,« se namuzne Tadej Muha. »Kakih večjih potreb po medijski prisotnosti nismo čutili, ker je bila naša pretežna dejavnost nišna in tudi krog naših strank je sorazmerno ozek. Za promocijo podjetja oziroma storitev nikoli nismo potrebovali velike medijske prepoznavnosti, ker so nas stranke same poiskale – glede na svoje potrebe, pa tudi po posvetovanju z našimi dobavitelji, ki so nas priporočili. To so HP, IBM in Cisco, naši globalni partnerji, katerih tehnologijo uporabljamo.«



Začelo se je pravzaprav z izobraževanjem in to ima še zdaj pomembno mesto med ponujenimi storitvami. Muha je svojo študentsko kariero predavatelja leta 1996 nadgradil v podjetje. Takrat je gospodarstvo še veliko vlagalo v izobraževanje, saj je zaposlenim kritično primanjkovalo znanj iz Microsoftovih orodij, zlasti worda in excella, in mladi nadebudnež jim je to ponudil na krožniku.

Ustanovitelj podjetja je bil en sam, Tadej Muha, a ga je ves čas gnal timski duh. V posel je vstopil skupaj s prijateljema iz mladosti, Miho Bogatajem in Aleksandrom Čeponom. Vloga prvega je bila vodenje in širitev posla, druga dva pa sta se ukvarjala z operativnimi funkcijami, organizacijo in izvajanjem izobraževanj. Še zdaj delajo skupaj v firmi.



Bolje rečeno, v skupini. »Podjetje je leta 2007 začelo rasti hitreje, kot sem pričakoval,« se spominja Muha, »zato sem razdelil posamezne dejavnosti na tri podjetja, ki tvorijo lastniško povezano IT-skupino, vendar formalno nismo združeni. V skupini je poleg A-softa še Sfera-IT iz Maribora, specializirana predvsem za datacentre in računalniško varnost. Drugi je Aero-IT iz Krškega, ki se ukvarja s pametnimi mesti, pametno infrastrukturo, predvsem wi-fi-jem. A-soft pa skrbi za programski razvoj in uporabniško podporo ter kot ponudnik rešitev večinoma deluje na slovenskem trgu.«

Pri izbiri kadra je podjetje zelo skrbno, pomembno merilo je tudi značajsko ujemanje z ekipo. Foto Uroš Hočevar

Julija ujeli lansko leto

Med letoma 2015 in 2018 je A-soft beležil zavidljive rezultate, od povprečja ga je visoko dvignila njegova dodana vrednost na zaposlenega. Kar 123.000 evrov je znašala leta 2018. Kako pa jim kaže letos? Muha: »Še bolje. Leto bo krepko najuspešnejše doslej, saj smo že julija dosegli lanski letni promet, tako A-soft kot skupina.« Natančneje, po načrtih naj bi celotna skupina ustvarila med 17 in 20 milijoni evrov prihodkov. V preteklih letih so jih v povprečju pridelali med devetimi in desetimi milijoni, letos pa so jih do konca julija ustvarili že 12, je ponosen Tadej Muha.

Intenzivno rast v A-softu pripisujejo zlasti visokim vlaganjem v razvoj in raziskave od leta 2012 naprej. Lani so opredmetili prvo storitev, ki je bila rezultat njihovega lastnega razvoja, in začeli z njo služiti, ponujati nove storitve.

Z Ero v novo ero

Od 2012 naprej vlagajo v raziskave in razvoj v povprečju med 350 in 400 tisoč evri na leto. Usmerjajo jih v več produktov, a so se trije izkazali kot ključni. Njihov najnovejši, ki so ga lansirali lani, je Era, inovativni pristop k integraciji sistemov večjih podjetij. Muha ga ponazori s primerom ene od svojih strank: »V ozadju imajo nekaj sto sistemov, ki jim omogočajo delovanje. Te sisteme je treba med seboj povezati. V preteklosti so to delali na nivoju podatkovnih baz, zato je prihajalo do številnih napak. Z našim pristopom, z našo integracijsko platformo Ero pa smo dosegli, da se sistemi ne povezujejo več po načelu ena na ena, vsak sistem z vsakim sistemom, ampak prek platforme.«

Era je rezultat 15-letnih izkušenj ekipe A-softa iz poslovanja s strankami, ugotovitev, da se veliko dobrih zamisli konča na točki, kjer jih je treba spraviti v življenje in podpreti z IT-infrastrukturo. »Če si želel nekaj izboljšati, si moral običajno poslovno odločitev podpreti s podatki, in te si lahko dobil, če so bili sistemi združeni. Ideja je zorela v obdobju od 2009 do 2012. Kot koncept smo jo prvič predstavili leta 2011 na eni največjih konferenc IBM v Las Vegasu. Odziv nas je spodbudil, da smo jo naslednje leto začeli razvijati.«



Gre za unikaten produkt, tak način integracije nima konkurence ne v Sloveniji ne v širšem okolju, poudarja direktor. Ponudnik izhaja iz načela, da so informacijske tehnologije le sredstvo za doseganje konkretnih poslovnih ciljev. Uporabniku ponuja platformo, ki deluje kot elektrika – ni pomembno, od kod in kako prihaja, le da deluje.

Nevroznanost in rešitve za starejše

Drugo področje, v katero se usmerja tokratni nominiranec, je nevroznanost. V ta namen je v preteklosti kupil startup Blckb, ki se je začel ukvarjati s potencialom elektroencefalografije (EEG) za različne gospodarske namene. Tako v podjetju razvijajo platformo za množičen zajem in analizo EEG-signala, s katero bo mogoče ta signal kvalitetno, po vseh medicinskih standardih, zajemati tudi zunaj laboratorija. V okviru tega so leta 2017 skupaj z ljubljansko nevrološko kliniko, Zvezo društev upokojencev Slovenije in društvom Spominčica izvedli pilotni projekt Adam, v katerem so testirali 457 starejših ljudi za potrebe zgodnjega odkrivanja demence. »Verjamemo, da je to eden naših ključnih prihodnjih izzivov, produkt, ki bo omogočal, da se bo lahko bistveno več ljudi kot danes udeležilo testiranj, večja količina tako pridobljenih podatkov pa bo omogočala zdravnikom, farmacevtom in drugim strokovnjakom, da bodo razvili nove boljše metode zdravljenja, nova izboljšana zdravila.«

S tem je povezan tudi tretji ključni produkt A-softa: rešitve za starejše. Zadnjih 15 let sodelujejo z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) pri projektu Starejši za starejše. Pomagali so že pri koncipiranju projekta, sestavljanju vprašalnika, zdaj so odgovorni za razvoj informacijske podpore. Rezultat skupnega dela (v projekt je vključenih več kot 200 društev upokojencev, ki izvajajo anketiranja na terenu) je ogromna informacijska baza z okoli 100 milijonov podatkov o 180.000 starejših – o tem, kako živijo, kakšne potrebe imajo. Izziv za A-soft je po besedah Tadeja Muhe razvoj raznih bolj ali manj tehnoloških produktov za starejšo populacijo. Zato so tudi eden od dveh podpornikov zavoda Zlata mreža, ki je v medijih znan zlasti po projektu
Prostofer – brezplačnih prevozih za starejše.



Da so lahko prišli do rešitev na teh dveh zelo specifičnih področjih, so IT-strokovnjaki združili moči z izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami. Sodelujejo s katedro za problematiko starejših ljubljanske Fakultete za socialno delo, v projektu Adam so v navezi z UKC nevrološko kliniko, navezujejo pa tudi stike z mariborskimi fakultetami, ki se ukvarjajo s kognitivnimi znanostmi.

Veliki kupci

Med njihovimi približno stotimi strankami so trije ali štirje veliki kupci, ki podjetju prinesejo okoli polovico prihodkov. Pri njih skrbijo za informacijsko okolje, za tehnologijo, integracijo poslovnih procesov, nudijo pa tudi uporabniško podporo na vseh ravneh, od klicnega centra, pomoči pri Microsoftovih orodjih do specialističnih proizvodnih okolij, nadzornih sistemov za proizvodnjo, upravljanja osnovnih sredstev do menjave računalniške opreme, zaščite podatkov ... Pri enem od velikih kupcev tako poskrbijo za 6000 uporabnikov v celotni JV Evropi.

Ekipo so lani okrepili s petimi redno zaposlenimi, tako da jih je v A-softu zdaj 16, skupaj z zunanjimi sodelavci 42, v celotni skupini pa 83. Ves čas iščejo nove kadre. Fluktuacija v družbi je izjemno majhna, komaj petodstotna, saj sodelavce izbirajo zelo pozorno. Predpogoj je, da se značajsko ujemajo z ekipo, saj je morebiten manko tehničnih znanj laže dodati kot pa preoblikovati osebnost. Veliko vlagajo v dobro počutje zaposlenih; dvakrat na mesec pride maserka, strokovnjakinja za hrbtenico, zmasirat tiste, ki so v službi.

Podjetje deluje družbeno odgovorno in je močno vpeto v lokalno okolje, horjulsko in logaško, je pomemben pokrovitelj in donator športnim organizacijam, upokojenskim društvom, osnovni šoli, podpira kulturne in humanitarne projekte ter posameznike.

Še hitreje navzgor

Informacijska tehnologija je panoga, ki se razvija s svetlobno hitrostjo, zato je dolgoročne trende težko napovedati. Pa vendar: kje vidi Tadej Muha svoj A-soft čez pet let, ob kakšnih tveganjih? »Zelo verjetno bomo združili vsa tri podjetja, ker so prednosti organizacije z ločenimi enotami ugasnile. Izkoristili bomo sinergije in, verjamem, pospešili našo rast. Tveganja? Za zdaj smo imeli kar nekaj dobrega občutka in poslovne sreče, da smo prepoznali vodilne trende za prihodnja leta, zato verjamem, da jim bomo znali slediti še naprej.«