Za nakup e-vozila Slovenija primakne (skoraj) največ v EU

Ljubljana – Slovenski načrti elektrifikacije prometa so ambiciozni in načrtovalcem je jasno, da jih ne bi bilo mogoče doseči brez zadostnih materialnih spodbud države. Tako je Slovenski okoljski sklad, Eko sklad, že leta 2004 začel stimulirati nakup okolju prijaznih vozil z ugodnimi krediti, leta 2011 pa je razpisal tudi prve subvencije (torej nepovratna sredstva) za nakup električnih in priključnih hibridnih avtomobilov.

Subvencije za nakup električnih avtomobilov je široka javnost na začetku sprejela kot neke vrste čudaštvo; leta 2011 je Eko sklad na ta način pomagal le trem kupcem e-vozil. Na dan so privreli pomisleki o tem, da država proračunski denar razmetava za nepotreben prestiž redkih posameznikov, namesto da bi ga porabila za veliko bolj potrebno energetsko sanacijo stavb, drugi pa so v tem videli nesprejemljivo spodbujanje (tuje) avtomobilske industrije. Družbena naklonjenost trajnostnim okoljskim rešitvam je hitro naraščala, z njo pa zanimanje za okolju prijaznejše avtomobile. In ker so bili ti (in so še vedno) že v osnovi precej dražji od bencinskih ali dizelskih, so spodbude postale logična dejavnost okoljskega sklada. V strategiji za alternativna goriva so avtorji, denimo, zapisali, da bodo finančne spodbude za nakup vozil na električni pogon pokrivale polovico razlike med cenama vozila na električni pogon in primerljivega vozila na bencinski ali dizelski pogon.

O ukrepih Eko sklada za spodbujanje e-mobilnosti smo povprašali Mojco Vendramin, ki je po odhodu Hinka Šolinca prevzela vodstvo sklada kot vršilka dolžnosti, marca pa jo je vlada imenovala za polni štiriletni mandat.

Slovenija najbolj širokogrudna

Subvencije, ki jih kupcem e-vozil izplačuje Eko sklad, se zagotavljajo iz zbranih prispevkov za povečanje energetske učinkovitosti na podlagi energetskega zakona. V osmih letih je tako država pomagala občanom pri nakupu 244 vozil in podjetjem pri nabavi 357 vozil. Vsote nakazanih subvencij so iz leta v leto rasle; lani je bilo občanom iz tega naslova nakazanih že 2,06 milijona evrov, podjetjem pa 2,18 milijona evrov.



In koliko si v tem lahko obeta posamezen kupec? Več kot kjerkoli drugje v EU, razen v Romuniji. Za nakup novega ali testnega električnega vozila brez emisij oziroma za predelavo na električni pogon bo glede na kategorijo upravičen do 7500 oziroma 4500 evrov. Subvencija za nakup novega ali testnega priključnega hibridnega vozila s podaljševalnikom dosega in z emisijami pod 80 gramov CO2 na kilometer znaša prav tako 4500 evrov. Obstajajo še štirje razredi subvencij (3000, 1000, 500 in 200 evrov), delijo se glede na kategorijo novega električnega vozila brez emisij.

Opisani zneski veljajo od leta 2016, ko se je najvišja spodbuda zvišala s 5000 na 7500 evrov na avtomobil, zato se je priliv vlog za subvencije zelo povečal. Višino subvencij potrjuje vlada. Za letos naj bi na predlog ministrstva za infrastrukturo ostale na lanski ravni. Zanimanje za subvencije močno narašča. Letos so v prvih treh mesecih dobili vloge za 315 avtomobilov, medtem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu za 624 avtomobilov.

Korenček le v času največje lakote

»Slovenske subvencije so trenutno med najvišjimi v EU,« je pojasnila Mojca Vendramin in postregla s pregledom spodbud za nakup električnih in drugih okolju prijaznih avtomobilov po Evropi. Višjo neposredno spodbudo kot Slovenija ima samo še Romunija (10.000 evrov, k temu pa navrže še 1500 evrov za razrez avta, starejšega od deset let). Po drugi strani so (samo) tri države, kjer nakupa e-vozil posebej finančno ne stimulirajo (Hrvaška, Estonija in Litva). Sicer pa večina držav prakticira različne oblike olajšav pri dajatvah, bodisi da so kupci e-vozil deloma ali v celoti oproščeni letnih taks za uporabo cest, davščin ob registraciji vozila, davkov na lastništvo zasebnih ali službenih električnih vozil, plačujejo najnižje bonitete za zasebno uporabo električnih službenih vozil … Trend, ki ga je opaziti ob pregledu ureditev, je jasen: olajšave in spodbude so časovno omejene.



To seveda ni nič nenavadnega. Subvencije so nekakšen zagonski mehanizem (podobno kot brezplačno polnjenje električnih vozil), ki ne more trajati večno. Že omenjena strategija predvideva, da se bodo ohranile vse do velikoserijske proizvodnje in uskladitve cen vozil na električni pogon z drugimi vozili na različne pogone – s primerljivim dosegom in uporabo. Postopke za dodelitev subvencij naj bi poenostavili, zneski pa se bodo vzporedno z upadanjem cen električnih vozil postopoma zmanjševali.

Poleg tega so vozila na električni pogon tudi pri nas oproščena plačila letne dajatve za uporabo cest. In tudi ta oprostitev je, kot piše v strategiji, predvidena le v obdobju spodbujanja nakupa in uporabe vozil na električni pogon. Ko bo število registriranih vozil na električni pogon doseglo deset odstotkov voznega parka, bo omenjena dajatev spet uvedena in bo primerljiva s tisto za vozila z najmanjšim deležem izpustov. Podjetja in obrtniki lahko uveljavljajo tudi znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska v osebne avtomobile na hibridni ali električni pogon ter avtobuse na hibridni ali električni pogon, vendar največ v višini davčne osnove.

Vabljivi so tudi krediti

Kot rečeno, Eko sklad od leta 2004 spodbuja nakup okolju prijaznih vozil na električni ali hibridni pogon (kombinacija motorja z notranjim zgorevanjem in enega ali več elektromotorjev), pri katerih emisije CO2 v kombiniranem načinu vožnje ne presegajo 110 gramov na kilometer, tudi z ugodnimi posojili. Za občane so na voljo tudi krediti za vozila na plin. Do kredita so upravičeni le tisti kupci, ki novo ali rabljeno vozilo kupijo pri registriranem prodajalcu vozil.



Podatki Eko sklada kažejo, da je država od leta 2008 odobrila skupno za 24 milijonov evrov posojil za nakup okolju prijaznih vozil, od tega dobro polovico samo leta 2018. Število dodeljenih kreditov naglo raste, kar dokazuje, da so res vabljivi. Trenutna obrestna mera znaša 1,3 odstotka. Za desetletni kredit v višini 40.000 evrov je strošek obresti za kredit Eko sklada približno 6000 evrov nižji kakor pri poslovnih bankah, pojasni Vendraminova.

Eko sklad pa od leta 2011 subvencionira tudi elektrifikacijo javnega potniškega prometa. Do nepovratnih sredstev so upravičene občine, spodbude pa so bile dodeljene za nakup čistejših vozil, in sicer v letih od 2011 do 2014 za osem avtobusov za javni potniški promet. V letih 2015 in 2016 so subvencionirali motorje euro VI (24 za avtobuse z dizelskim pogonom, štiri s plinskim pogonom in tri za hibridne avtobuse). Leto kasneje so pogoje zaostrili in zožili subvencije le na plinske motorje euro VI in električne ter »plug in« električne avtobuse. Tako so lani dodelili spodbude za 33 avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Leta 2019 bodo spodbude za prevoz potnikov na voljo samo za električna vozila in vozila na vodik.


 

Letos dva razpisa

Pred kratkim je vlada sprejela poslovni in finančni načrt Eko sklada. Letos bo sklad objavil dva javna poziva. Višina subvencij večinoma ostaja enaka, nekoliko pa se bodo spremenili razpisni pogoji. Za spodbudo za testno vozilo bo pogoj, da je prvič registrirano v Sloveniji (da bi se izognili dvojnemu subvencioniranju), prag emisij CO2 se bo z 80 znižal na 50 gramov na kilometer, zaradi velikega lanskega povpraševanja pa se bo letos nekoliko znižala subvencija za priključne hibride. To pa zato, ker se pri priključnih hibridih po izkušnjah iz prakse le manjši delež voženj opravi izključno na električni pogon. Za električna vozila je načrtovani znesek razpisanih nepovratnih sredstev dodatnih pet milijonov evrov.

Direktorico Eko sklada smo še vprašali, ali se bo način subvencioniranja v prihodnje spremenil – upoštevaje pripombe, da proizvajalci subvencije preprosto vračunajo v ceno (kar zgolj podraži avtomobil, ob tem pa denar odteče v tujino) in da bi bilo koristneje, če bi država subvencionirala polnilno infrastrukturo. To zadnje je po besedah sogovornice Eko sklad že počel, saj je lani in predlani prek razpisov v celoti financiral polnilne postaje nekaterim občinam, a se poteza ni izkazala za dobro.



»Stoodstotno financiranje je neustrezno, ker povzroča dvig cen polnilnic na trgu, poleg tega menimo, da občine niso ustrezen upravljavec te infrastrukture, saj precej polnilnic ni delovalo,« je povedala Vendraminova in dodala, da je pred nadaljevanjem takih ukrepov treba na nacionalni ravni vzpostaviti sistem certificiranja in standardizacije infrastrukture za električna vozila ter sistem nadzora, sicer se lahko zgodijo nesreče.

Res pa je, pritrdi sogovornica, da bi morale spodbude ostati v domačih rokah, a to je mogoče samo, če se poveča konkurenčnost domačih ponudnikov. »Za to pa je treba delati že na začetku proizvodne verige, s spodbudami za raziskave in razvoj ter z davčno in socialno zakonodajo. Zavzemam se za to, da se spodbuja učinkovite proizvode in naprave, na gospodarstvu pa je, da s svojo proizvodnjo doseže, da so njihovi proizvodi upravičeni do subvencij in so konkurenčni,« je še dejala Mojca Vendramin.