Za bolj atraktivne in konkurenčne vlake

Ljubljana - Evropska komisija je 16. maja sprejela niz pravil o interoperabilnosti železniških povezav, dostopnosti do železniških storitev za osebe z zmanjšano mobilnostjo ter železniškem hrupu. Nova pravila bodo pospešila uvajanje evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), ki je osnova za digitalizacijo železniškega prometa in avtomatizacijo železniških storitev v korist uporabnikov in industrije.

Nove pristojnosti Evropske železniške agencije (ERA) v zvezi z izdajanjem dovoljenj pa bodo znatno zmanjšale stroške in upravno breme. Osebe z zmanjšano mobilnostjo pa bodo po novih pravilih imele boljši dostop do informacij in opreme na vseh železniških postajah po Evropi. Minuli teden sprejeti niz pravil dopolnjuje priprave za tehnični steber četrtega železniškega svežnja, ki sta ga Evropski parlament in Svet EU sprejela aprila 2016 in je zdaj nared za začetek izvajanja 16. junija. Sveženj bo pomagal tudi pri dokončanju enotnega evropskega železniškega območja ter prispeval k uresničevanju ciljev Evropske komisije za bolj povezan in pravičnejši notranji trg.

Komisarka za promet Violeta Bulc je ob potrditvi svežnja pravil izpostavila, da so ta ključna za uresničitev evropske vizije železniškega transporta, v katerem so državljani na prvem mestu. Po njenih besedah so zdaj na potezi države članice, ki se morajo odzvati hitro in implementirati nova pravila, s čimer bodo vlaki postali atraktivnejši, bolj zanesljivi in konkurenčni.


 

Železniški promet v Sloveniji

Slovenija je v času največjih investicijskih vlaganj v železniško infrastrukturo, kar je poleg prometne politike zagotovo ključnega pomena za razvoj in izboljšanje železniškega prometa v Sloveniji. Trenutno stanje infrastrukture zaradi investicij in posledično delavnih zapor sicer povzroča motnje na področju izvajanja prevoza, a kot pojasnjujejo v družbi SŽ-Potniški promet, kljub temu načrtujejo ohranitev načrtovane rasti števila prepeljanih potnikov. Ključnega pomena pri tem bo poleg obnovljene in posodobljene javne železniške infrastrukture in s tem boljših infrastrukturnih pogojev predvsem nakup novih vlakov. Prve nove motorne garniture na naših progah v okviru testnega obratovanja pričakujejo že konec leta. "Podpisana je pogodba za nakup 26 novih garnitur, pričakujemo podpis pogodbe za še dodatnih 26 novih garnitur. Obenem je z začrtano strategijo razvoja družbe predvidena tudi obsežna digitalizacija poslovanja, tako je bila že uvedena spletna in mobilna prodaja vozovnic," navajajo v Slovenskih železnicah (SŽ).

Na Slovenskih železnicah se zavedajo, da je nakup sodobnih vlakov nujen za pritegnitev kar največjega števila potnikov, zato že poleg omenjenega do leta 2025 načrtujejo celovito prenovo potniškega voznega parka – tako potniških garnitur kot potniških vagonov - in s tem dokončno upokojitve najstarejšega dela voznega parka, »gomulk«. Strateški cilj SŽ-Potniški promet je povečati število prepeljanih potnikov do leta 2030 na 21 milijonov letno.

Avtomati za integrirane storitve, wi-fi, P+R...

Poleg že omenjenega je v uvedbi še postavitev avtomatov za prodajo vozovnic za vlak in za uporabo integriranih storitev po vsej Sloveniji, v fazi uvajanja pa še vzpostavljanje storitve wi-fi povezave za potnika na obstoječih motornih garniturah Siemens in Pendolino. V načrtu je še vzpostavitev mreže P+R (ang. park and ride) vozlišč ter ponudba storitev kot so najem električnih koles in električnih avtomobilov ter polnjenje lastniških električnih avtomobilov na območju železniških postaj ter njihova povezava s prevozom z vlakov v ponudbo celovite prevozne storitve od doma do končnega cilja potovanja, t.i. 'last mile' storitev na osnovi integrirane vozovnice z eno ceno.



Na železniških postajah urejajo tudi parkirišča za kolesa oziroma kolesarnice; tako so v Ljubljani parkirišča za kolesa pod video nadzorom že urejena ob postajni zgradbi ter ob južnem vhodu v podhod. Kolesarjem je po podatkih SŽ-Potniški promet na voljo dodatnih 244 parkirnih mest, od tega 96 pokritih, ter tudi tlačilka in orodje za hitro popravilo kolesa. Načrtovane so tudi informacijske table na vlakih in postajah, saj so ključnega pomena dobre in povezane potovalne informacije, ki potniku na enem mestu omogočajo upravljanje in načrtovanje njegove poti od doma do cilja potovanja. Zaradi uresničevanja evropske vizije železniškega prometa, kjer so državljani na prvem mestu, pa želijo ponudbo dopolnjevati s "car sharingom", z električnimi vozili itd. V sodelovanju s tujimi prevozniki s ciljem zagotavljati konkurenčno, varno, zanesljivo in udobno potovanje po železnici pa iščejo rešitve ugodnejše povezave in ponudbe notranjega in mednarodnega železniškega prevoza. V notranjem prometu so tako v zadnjem letu uvedli nove ponudbe, kot so posebna pavšalna letna vozovnica Zlatka za seniorje, Izletko za neomejena potovanja po Sloveniji ob koncih tednih in praznikih ter ugodnejše letne in polletne vozovnice, ter ugodna potovanja v evropska mesta.

Za čim več potnikov na vlakih

V železniškem potniškem prometu so po osamosvojitvi leta 1992 prepeljali 12,3 milijona potnikov. Pred desetimi leti, leta 2009, so prepeljali 16,3 milijona potnikov, do leta 2013 je obseg prepeljanih potnikov naraščal do 16,4 milijona. V naslednjih letih pa je obseg prepeljanih potnikov padal, in kot navajajo v SŽ-Potniški promet, zaradi več razlogov. Tako so se leta 2014 soočili z naravno nesrečo – žledenjem, ki je povzročilo veliko škodo na železniški infrastrukturi, kakor tudi z zaporami mej v tujini zaradi migrantskih tokov. Oboje je ohromilo tako notranji kot mednarodni železniški promet potnikov.

Poleg tega je, kot navajajo v železnicah, padanje števila prepeljanih potnikov zlasti posledica nizke konkurenčnosti železniškega in javnega prevoza potnikov v primerjavi z osebnim prevozom po cesti zaradi preskromne ponudbe skupnega števila vlakov kot tudi njihove pogostosti, ki jo danes omogoča kakovost in stanje javne železniške infrastrukture v Sloveniji. Poleg tega se v zadnjem obdobju soočajo tudi z večjim obsegom nujnih vzdrževalnih in investicijskih del, tako v Sloveniji kot tudi v sosednji Avstriji in na Madžarskem, ki povzročajo zapore prog, počasne vožnje in izvajanje železniškega prevoza z nadomestnimi cestnimi prevozi potnikov.



"Leta 2010 smo tako prepeljali 16,2 milijona potnikov, leta 2011 je bilo potnikov 15,7 milijona, leta 2012 15,5 milijona, leta 2013 16,4 milijona, leta 2014 14,8 milijona, leta 2015 14,6 milijona, leta 2016 14,01 milijona in leta 2017 13,4 milijona potnikov. Leta 2018 smo uspeli povišati število potnikov na 13,6 milijona, kar je odstotek več kot leto prej in opravili 655,9 milijona potniških kilometrov, kar je za skoraj odstotek več kot leta 2017. V potniškem prometu imamo v skladu s strategijo cilj, da število prepeljanih potnikov do leta 2030 naraste na 21 milijonov letno."

Slovenske železnice poskušajo z različnimi projekti pritegniti na vlake čim več potnikov, zato so sodelovale tudi pri Ustvarjalnikovem Startup vlaku 2019, na katerem je v prvi polovici maja 50 mladih in 30 podjetniških mentorjev na vlaku na poti iz Ljubljane do Sofije razvijalo svoje poslovne zamisli, ki so jih zatem na koncu potovanja predstavili pred predstavniki evropskega investicijskega sklada LauncHuba ter pobrali vse nagrade. Svojo nagrado pa je SŽ podelila projektu Navigame, ki sta ga pripravila Marko Zemljarič in Nejc Ekart; gre za projekt turnirja računalniških iger na vlakih, z njim pa si prizadevata čim več mladih pridobiti na vlak.