Vse evropske električne polnilnice na enem mestu

Poglavitni vir podatkov o polnilnicah za električna vozila so nekateri spletni portali, ki med drugim ponujajo tudi interaktivne zemljevide za iskanje najbližjih javnih polnilnih postaj, informacije o njihovi vrsti, moči, razpoložljivosti in celo uporabi priključkov. Če želimo primerjati razvitost mreže in vozni park med evropskimi državami, pa je ključen Observatorij za električno mobilnost (EAFO), ki analizira trg električnih in hibridnih avtomobilov in razvoj sistemov polnjenja.

Kot kažejo zgornji grafi, se številke iz različnih virov kot tudi ocene pristojnih med seboj razlikujejo – tudi zaradi različnega časa in metodologije zajema. Že konec prihodnjega leta pa naj bi dobili enoznačne in vsak trenutek točne podatke o polnilniški infrastrukturi po vsej EU.

To obeta lani začeti projekt IDACS (ID and Data Collection for Sustainable Fuels in Europe), v katerem sodelujejo poleg Slovenije še naslednje države: Nizozemska kot vodilna partnerica konzorcija, Belgija, Luksemburg, Nemčija, Poljska, Avstrija, Hrvaška, Velika Britanija, Španija, Litva, Češka, Madžarska, Portugalska, Francija in Grčija.

V ospredju je končni uporabnik

Komu bo namenjen projekt? »V ospredje projekta IDACS je postavljen končni uporabnik – voznik vozila na alternativna goriva, ki mu je treba s kakovostnimi statičnimi in dinamičnimi podatki o polnilni/preskrbovalni infrastrukturi za alternativna goriva v prometu omogočiti kakovostnejšo mobilnost, tudi na daljše razdalje,« so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. »Širši namen projekta IDACS je spodbuditi zavedanje o pomembnosti uporabe vozil na alternativna goriva. Na strani ponudbe naj bi tako pospešili razvoj ekonomije obsega, na strani povpraševanja pa razvoj mobilnosti na ravni EU, ter tako sledili skupnemu horizontalnemu cilju EU – blaženju podnebnih sprememb in varstvu narave in okolja.«

Ideja je razmeroma preprosta, pogojena pa je z vključitvijo različnih deležnikov. Država je identificirala štiri skupine: upravitelje polnilne infrastrukture, ponudnike storitev e-polnjenja, lastnike e-polnilnic in lastnike ter koncesionarje lokacij, kjer stojijo polnilnice.

Vsi podatki na enem mestu

Prvi pogoj za evidenco je enoten format in sistem za uvedbo ID-kod za deležnike polnilne infrastrukture za alternativna goriva. Sledila bo vzpostavitev registrske pisarne za ID-kode in nacionalnega registra ID-kod, kamor bodo po posebnem postopku vpisovali vse kode, podatke pa bodo izmenjevali s podobnim registrom na ravni EU.

Podobno bodo »popisali« vse obstoječe polnilnice. Zbrali bodo podatke o infrastrukturi za alternativna goriva, jih opremili z ID-kodami in registrirali. Združili jih bodo na odprtem spletnem portalu – nacionalni dostopni točki, NDT, ki bo končnim uporabnikom zagotavljala prost dostop do kakovostnih statičnih in dinamičnih podatkov o javnih polnilnih oziroma preskrbovalnih točkah za alternativna goriva v prometu (električne, vodikove, pa tudi plinske polnilnice in polnilnice za biogoriva).

Učinki bodo širši

Informiranost uporabnikov pa ne bo edina korist vzpostavitve nove evidence. Učinki, tako ministrstvo, bodo širši. Z uporabo podatkov bo mogoče izdelati analize, raziskave in strateško načrtovati prihodnji razvoj polnilne infrastrukture, uravnavati obremenjenost energetskega sistema države in načrtovati širitev energetskega omrežja, institucije, na primer Eko sklad, pa bodo s pomočjo baze podatkov laže presojale o podelitvi subvencij za postavitev polnilnic.

Register naj bi po načrtih dobili konec leta 2021. Ministrstvo je projekt deležnikom že predstavilo na dveh delovnih srečanjih. Kot pojasnjujejo, so zdaj že na točki, ko ugotavljajo stanje električnih polnilnic. Vzporedno so začeli vzpostavljati registrsko pisarno.