V času krize je še pomembnejše

Kriza je priložnost – da to ni samo floskula, ampak resnično mnenje menedžerjev, kažejo raziskave, ki jih v zadnjih mesecih objavljajo mnoge institucije in organizacije. Njihova rdeča nit pa je inovacija. »Prihodnost Evrope je povezana z njeno močjo inoviranja,« poudarjajo v Evropskem institutu za inovacije in tehnologijo (EIT). V odgovor na covid-19 so visoko inovativnim zagonskim, hitro rastočim in malim ter srednjim podjetjem zagotovili še 60 milijonov za prebojne inovacijske projekte, ki bodo pripomogli k hitremu okrevanju gospodarstva.

Institut, ki je lani decembra načrtoval, da bo v letošnjem letu v njegovi malhi inovatorjem z osmih področij dela namenjene pol milijarde evrov, je dodatni razpis za prijavo projektov, ki naj odgovarjajo na izzive covida, objavil sredi maja. Od dodatnega 60- milijonskega kolača je bilo 3,35 milijona namenjenega za projekte urbane mobilnosti, a kot kaže zdaj, so se sredstva povečala na pet milijonov evrov.



V začetku tega tedna so že objavili seznam izbranih desetih projektov s področja mobilnosti – prijavljenih je bilo skoraj sto –, ki jih je predlagalo 317 organizacij iz 30 držav. Rešitve segajo vse od dezinfekcije javnih površin, uporabe 3D prototipov za preureditev in obvladovanje najbolj obljudenih delov mesta, uporabe podatkov za upravljanje ljudi v gneči do ukrepov za povečevanje zaupanja ter uporabo okolju prijaznega in varnega javnega prometa ter souporabe. Kot izhaja iz poročila EIT, v nobenem od izbranih ne sodeluje nobeno podjetje, institucija oziroma mesto iz Slovenije.
 

Slovenija je zmerna inovatorka

Evropska inovacijska tabla, ki jo je za leto 2020 pred kratkim objavila evropska komisija, Slovenijo uvršča v tretjo od štirih skupin, med zmerne evropske inovatorke, tako kot skoraj vse ostale države vzhodnega ter južnega dela EU. Inovacijski indeks je lani dosegel 85 odstotkov indeksa EU, še leta 2012 pa 102 odstotka. Komisija v poročilu pa izpostavlja, da se je inovacijski indeks EU od leta 2012 povečal za skoraj desetino, vendar pa smo na globalni ravni povečali zaostanek za najbolj inovacijsko močnimi Južno Korejo, Avstralijo in Japonsko, hkrati pa so nam prišle bliže zasledovalke ZDA, Kitajska, Brazilija, Rusija in Južna Afrika.



»Inoviranje je zahtevna naloga, še posebej neprestano inoviranje,« ugotavlja Boston Consulting Group v poročilu o najbolj inovativnih podjetjih za leto 2020. Kako pomembno je v kriznem času, kaže zgodovina. McKinsey&Company ugotavlja, da so podjetja, ki so se v finančni krizi pred dobrim desetletjem dve zaporedni leti uvrstila na lestvico najinovativnejših, že v času krize izboljšala poslovanje v primerjavi s podjetji S&P 500 za deset odstotkov, v letu 2013 so poslovala že 30 odstotkov bolje. Po epidemiji sarsa leta 2002, ki je Kitajce zaprla za štiri stene, je Kitajska postala epicenter e-trgovine.



Devet od desetih menedžerjev, ne glede na panogo, pričakuje, da bo covid-19 v prihodnjih petih letih pomembno spremenil njihov posel, pričakujejo tudi, da bo kriza prizadela njihove kupce. A kot ugotavlja McKinsey, jih ima samo petina znanja, vire in je tudi pripravljena ukrepati, da bi se njihova podjetja uspešno razvijala. Se jih pa skoraj tri četrtine strinja, da bo pandemija prinesla velike priložnosti za rast. Vendar je delež tistih, ki so inoviranje v času pandemije navedli med dve top prioriteti, upadel iz predkriznih 55 odstotkov na 23 odstotkov, ko bo pandemije konec, pa bo inoviranje spet prišlo na prednostne liste pri dobri polovici podjetji.
 

Od besed k dejanjem

A zavezanost k inoviranju še ni dovolj, preiti je treba od besed k dejanjem, oziroma, besede je treba peljati na sprehod, pravijo v BCG, kjer so ugotovili, da samo 45 odstotkov podjetij inovacije postavlja na prioritetno listo in v resnici tudi vlaga vanje. Poleg tega je za uspešno dolgoročno inoviranje potrebno imeti dobro uglašen sistem, ki prepoznava najboljše prakse in je interno konsistenten na vseh ravneh, poudarjajo v BCG, saj poznamo zgodbo slepem človeku in slonu.

Lahko ga potipa na posameznem delu in ga opiše, a ker nima cele slike, ne ve, da je slon. Rilec lahko opiše kot kačo, rep kot vrv, okel kot puščico, nogo kot deblo, uho kot preprogo in telo kot zid. Inoviranje mora biti sistematizirano.



»Podjetja vključijo številne organizacijske enote ter vzpostavijo odločevalski sistem, procese za vodenje inoviranja ter orodja, usposobijo zaposlene za to ter vzpostavijo inovacijsko kulturo ter inovacijski način razmišljanja. Od tega, kako uspešno podjetja iščejo ideje, kako ekipe sodelujejo med seboj, kakšna je organizacija podpore inoviranju in kako vključujejo nove tehnologije v svoje programe, je odvisno, kako uspešni inovatorji bodo,« ugotavljajo v BCG na podlagi 14-letnih izkušenj s proučevanjem globalno najbolj inovativnih podjetij.

Ob tem pa poudarjajo, da tudi močni inovacijski sistemi še ne zagotavljajo nujno rezultatov, kar si inovacijsko usmerjena podjetja želijo. Inovacijski sistemi so dinamični, redno jih je treba osveževati, prilagajati razmeram, da bi prinesli želeno stopnjo organske rasti. Inovacijski sistem je sestavljen iz desetih elementov.

Trije so povezani z uvajanjem inovacij v prakso, pred tem pa je pomembnih sedem, ki se nanašajo na platforme in organizacijo, in sicer so to: ambicije (se vežejo na organizacijsko kulturo, je inoviranje skupen cilj v podjetju), definiranje področja inoviranja (poznavanje potreb trga in osredotočanje na izbrana področja), sprostitev vlog (vključno z definiranjem talentov), oblikovanje portfelja ter merjenje in nagrajevanje rezultatov.
 

Inovacijska kultura del organizacijske kulture

O vsem tem so govorili na Iskratelovem zaključnem dogodku ob koncu njihovega Tedna inovativnosti. V podjetju so prepričani, da bi se Slovenija po vrednosti inovacijskega indeksa lahko uvrstila višje od 15. mesta med državami članicami EU.

»Verjamemo, da se lahko uvrstimo v skupino držav vodilnih inovatork. Imamo velik potencial, ustvariti moramo spodbudno, prijazno in privlačno okolje. Pot do tega je tudi v sodelovanju in povezovanju šolstva in gospodarstva ter skupnem prizadevanju za spodbujanje podjetniške aktivnosti,« je poudarila Jelica L. Lajovic, direktorica sektorja za kadre in korporativno komuniciranje v Iskratelu.

V družbi, ki je od začetka meseca članica globalne tehnološke družbe S&T, je inovativnost je ena izmed ključnih kompetenc vseh zaposlenih. Inovacijska kultura je v zadnjih letih del organizacijske kulture podjetja. Kot je opisal glavni direktor Željko Puljić, se je vse skupaj začelo pred štirimi leti, ko so na merjenju zavzetosti in motivacije zaposlenih dobili hladen tuš. Nato so se »osredotočili na organizacijsko kulturo, postavili jasne cilje, odgovornosti, iniciative, vsako leto poročamo o rezultatih. To je dvignilo motivacijo in zaupanje zaposlenih, rezultati so poskočili«.

»Začeli smo z organizacijsko kulturo in si zadali cilj, da bomo vzpostavili povezovalno kulturo. Na prvo mesto smo postavili tri vrednote: vedoželjnost, energijo, zaupanje. Njihove začetnice tvorijo besedo vez in zato govorimo o povezovalni kulturi. In del te kulture je tudi inovacijska kultura, ki nam pove, kako močno podjetje podpira in spodbuja inovativnost. Pri tem smo veliko naredili,« je poudarila Jelica L. Lajovic. V podjetju so se poenotili, kakšna je njihova skupna vizija, skupni cilji. Na osnovi strateških ciljev so začeli postavljati individualne cilje in poudarjali, da je vsak posameznik pomemben za dosego skupnega, strateškega cilja.

Inovacijski menedžer za načrtno inoviranje

Formalizirali so vlogo inovacijskega menedžerja, prevzel jo je Gregor Smolej, ki se načrtno ukvarja s pripravo inovacijske strategije z inovacijskimi kampanjami. »Pri tem je ključno, da vključuješ zaposlene, da niso projekti delegirani od zgoraj. Danes imamo strategijo ne samo na področju kadrov, ampak tudi na področju inoviranja,« je dodala.

»Strategija je samo namera, kultura podjetja pa bo tej strategiji vdihnila življenje. To je kolektivno delovanje zaposlenih,« je poudaril Gregor Smolej in pojasnil, da imajo v podjetju 23 ambasadorjev inovativnosti. To so zaposleni, ki so jih identificirali na podlagi ankete in jih povabili k sodelovanju.

»H korporativni kulturi največ prispeva zavzetost zaposlenih, za to pa je treba neprestano izvajati aktivnosti. Imamo inovacijske kampanje, v katerih lahko sodelujejo vsi zaposleni in rešujejo nek problem podjetja, oziroma vedno določimo cilj. Seveda pa je treba zagotoviti tudi, da imajo ustrezne veščine za to, samo tako lahko napredujemo. V mislih imam predvsem miselnost zaposlenih,« je dejal Iskratelov inovacijski menedžer in pristavil, da se rezultati dela kažejo tudi v tem, da njihovi zaposleni vsako leto stojijo na velikem odru, ko GZS podeljuje nagrade za najboljše inovacije.



V podjetju deluje inovacijski stroj: »Če v izvedbenem stroju, ki mora delovati čim bolj predvidljivo, prevladujejo menedžerji in zagotavlja uspešno poslovanje podjetja danes in v bližnji prihodnosti, je inovacijski stroj obljuba prihodkov v prihodnosti in tako ga je treba tudi razumeti. Sestavljajo ga talenti, v njem ni predvidljivosti, temelji na eksperimentih, del tega so tudi tveganja.«
 

Ko pride zima

Stroja tako delujeta, a kaj se zgodi, ko nastopi kriza? Podjetja si postavijo prioritete, osredotočijo se samo na tiste, ki so nujne in pomembne, pravi Smolej in poudarja, da je v Iskratelu inoviranje pomembno. Zato so takoj ob izbruhu pandemije aktivirali inovacijsko kampanjo.



»Zima je, smo rekli, oziroma inoviranje v krizi. Ker osebni stik ni bil mogoč, smo aktivirali spletno platformo in določili tri strateške kategorije: iskali smo ideje s področja zaščite podjetja, zaposlenih in znamke, s področja podpore strankam v času krize ter nove rešitve. Idej je bilo kar nekaj, nekaj smo jih že vpeljali v prakso,« je opisal Gregor Smolej.

K sodelovanju so povabili tudi zunanje deležnike in organizirali dva hackathona. Dijake so povabili k razmišljanju o medicinskih napravah za osebno uporabo, študente, zagonska podjetja, podjetnike, iskalce zaposlitve, zaposlene v podjetju pa k inoviranju v povezavi s 5G digitalno transformacijo.

»Prvi v Sloveniji smo imeli hibridni hackathon, saj je bilo nekaj ekip fizično prisotnih, udeleženci iz tujine so sodelovali virtualno. Izkupiček pa je res zavidljiv,« je še povedal Smolej.