Ljubljana – »Veseli smo, da smo dobili uradni odgovor ministrstva za infrastrukturo, da se lahko po veljavni zakonodaji po naših cestah vozijo avtonomna vozila. Glede na to, da si v strokovnih društvih za to prizadevamo že vrsto let, seveda zelo pozdravljamo ta odgovor,« nam je povedal profesor Matjaž Gams, vodja odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan in državni svetnik.
Gre za pobudo in prizadevanja, da bi se v Sloveniji testirala avtonomna vozila tako imenovane tretje in četrte stopnje, kot pravi naš sogovornik, pa je, sodeč po odgovoru ministrstva za infrastrukturo, to dovoljeno. To hkrati pomeni, da lahko kdorkoli k nam povabi na testiranje takšnih izdelkov tuje raziskovalce, tudi same avtomobilske proizvajalce.
Odgovornost še vedno na vozniku
Pri tretji in četrti stopnji avtonomnega vozila je v njem še vedno voznik oziroma upravljavec, ki sicer v nekem trenutku po potrebi prevzame nadzor, zato je še vedno polno odgovoren za dogajanje, mora gledati in spremljati promet. Na vprašanje, ali bi bilo takšno vozilo pri nas treba posebej homologirati, pa sogovornik odgovarja, da po njegovem mnenju ne: »Če ima neki evropski proizvajalec pripravljeno takšno vozilo v Evropi, sam to razumem tako, da ima dovoljenje za vse dele trga skupnosti; to ni sporno.«
Pet stopenj avtonomne vožnje
1. stopnja: vožnja je v absolutni domeni voznika, posamezni asistenčni sistemi so zgolj pomoč pri vožnji (ESP, sistemi za zaznavanje vozil v mrtvem kotu …).
2. stopnja: vožnja je v absolutni domeni voznika, dodani sistemi spremljajo vožnjo in okolico ter samodejno posegajo v vožnjo (pospešujejo, zavirajo, zavijajo in podobno). Takšna sta, denimo, pametni radarski tempomat in sistem za nadzor smeri vožnje.
3. stopnja: avtomobil v nadzorovanih razmerah do 120 km/h vozi samostojno (pilotirana vožnja), voznik pa mora biti sposoben prevzeti volan v približno desetih sekundah. Voznik med vožnjo lahko počiva, avto pa mora znati v vsakem trenutku varno ustaviti ob strani, na primer na odstavnem pasu.
4. stopnja: avtomobil vozi v določenih nadzorovanih razmerah, na primer po avtocesti, regionalni cesti, v koloni v mestu in podobno samostojno brez posega voznika – volan je še v avtu, a se pogrezne v armaturno ploščo.
5. stopnja: avtomobil vozi samostojno, lahko tudi brez potnikov v kabini. V njem ni več nobenega pedala, upravljala, volana.
Pri vsem skupaj je po mnenju Matjaža Gamsa bistveno vprašanje, do katere stopnje avtonomnosti gremo. »Pri testiranju tistih vozil najvišje, končne (pete) stopnje, kjer nimamo nobenih pedalov in krmila za upravljanje, bi utegnil biti problem, tam, kjer pa je človekovo upravljanje še prisotno, je človek v vsakem primeru še odgovoren.«
Slovenija centralno središče prometa iz štirih smeri
Ob vsem tem lahko upamo, da se bodo takšne aktivnosti zgodile pri nas. Po mnenju Matjaža Gamsa je veliko strokovnih združenj, tudi avtomobilističnih, ki imajo takšne pobude. Doslej tega v praksi sicer ni bilo veliko. Znana je sicer lanska pobuda ministrstva za infrastrukturo o sodelovanju na tem področju med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko.
Na testiranje avtonomnih vozil lahko k nam kdorkoli povabi tuje raziskovalce, tudi same avtomobilske proizvajalce.
Tudi Matjaž Korman, ki se pri Audiju ukvarja z razvojem električnih in avtonomnih vozil, je v nedavnem pogovoru za Delovo
Sobotno prilogo dejal, da je Slovenija specifična, ker je centralno središče prometa iz štirih smeri, da se poleti na Hrvaško pelje veliko severnih turistov in da gre za različne tipe voznikov in vozil. »Imamo avtocestni križ, na katerem sta dve glavni žili; z naložbo Evropske unije bi se to dalo nadgraditi, da bi se vzpostavil še en pas, na katerem bi vožnja potekala avtonomno.«
Testiranje v EU različno urejeno
V EU sicer nekatere države testiranje avtonomnih vozil dovoljujejo le na nekaterih delih cest, nekatere sploh ne. Na evropski ravni je sicer v postopku sprememba direktive o varnosti cestne infrastrukture, ki naj bi po zadnjem predlogu vsebovala tudi nastavke za kasnejše spreminjanje nacionalnih zakonodaj s tega področja.
Kot so zapisali na ministrstvu za infrastrukturo, zadevo spremljajo in jo bodo v nacionalne predpise implementirali v skladu z zahtevami EU.
Poslovna konferenca Mobilnost 2019
Medijska hiša Delo je začela nov projekt Mobilnost 2019. Vsako sredo v časopisu Delo, ob petkih pa v prilogi Svet kapitala odpiramo tematike, povezane z mobilnostjo. Med drugim bomo predstavili spremembe v avtomobilski industriji zaradi tehnoloških inovacij in digitalizacije. Pregledali bomo trg alternativnih prevoznih sredstev in ponudbo tako imenovanih zelenih avtomobilov. Predstavili bomo alternativna pogonska sredstva, zlasti na baterije. Dotaknili se bomo še področja električnega javnega prevoza in električnih polnilnic, pametnega upravljanja in pametnih mest.
Projekt se bo sklenil s poslovno konferenco v četrtek, 13. junija, v Kristalni palači v Ljubljani.
Program in dodatne informacije o dogodku (URL: https://www.planetgv.si/mobilnost)
Komentarji