Neomejen dostop | že od 9,99€
Ukrepi za zajezitev pandemije covida-19 so zadali velik udarec mednarodnim preskrbnim verigam in razgalili njihovo krhkost. Podjetja so morala preoblikovati modele preskrbe. Z optimizacijo proizvodnje so prisilila dobavitelje k večji prilagodljivosti, lastne logistične zmogljivosti pa so krčila in s tem postala manj odporna proti šokom, kot sta bili pandemija in ne nazadnje tudi vojna v Ukrajini. Na potezi so bili logisti.
Ti so ponudili rešitve, s katerimi gospodarstvo laže obvladuje različne preskrbne zadrege. Četudi se bodo, kot napovedujejo strokovnjaki, razmere sčasoma umirile, bodo dobre logistične prakse zagotovo ostale.
Gneča v velikih pristaniščih, kilometrski zastoji na cestah in mejnih prehodih, motnje v proizvodnji (ob tem, da se je povpraševanje zlasti po določenih artiklih skokovito povečalo), vrtoglava rast cen vsega – od surovin do energije, izdelkov in storitev, tudi logističnih – vse to je kruta realnost sedanjega trenutka.
Kot dodaja, je pandemija močno razburkala tudi čezmorski promet; ta je sprva upadel za 10 do 20 odstotkov, nato pa se je povpraševanje po njem močno povečalo, in začelo je primanjkovati tako ladijskega prostora kot kontejnerjev. Zaradi razmer na trgu so se enormno podražili ladijski prevozi in nič ne kaže na umirjanje cen. Potniški letalski promet se je v določenem obdobju skoraj zaustavil, letalske družbe so se preusmerile v blagovni promet, a težav s tem še niso obvladale. Zaradi podražitve energentov je pred velikimi izzivi tudi preusmeritev na železniški in cestni promet.
Neznanke, ki bodo še naprej ogrožale trdnost preskrbovalnih verig, so po Severjevih besedah poleg gibanja cen energentov tudi ukrajinsko-ruska kriza in pomanjkanje surovin. Podjetja v logistiki se ubadajo tudi z vse večjim pomanjkanjem kadra, ne samo voznega osebja, ampak tudi drugih poklicnih skupin v logistiki.
Odločitev za zakup čarterjev so sprejeli že pred poldrugim letom. »Takrat smo zakupili tudi sedanje čarterje, kar se vedno bolj kaže kot prava odločitev. Tako smo med pandemijo strankam zagotavljali redne dobave iz Azije in v Azijo,« je utemeljil pravilnost tedanje odločitve direktor podjetja cargo-partner Slovenija Viktor Kastelic.
Čarterji so zelo aktualni tudi zdaj, ko so se zaradi vojnih razmer v Evropi spremenile transportne poti. Ker je Rusija zaprla svoj zračni prostor za večino letalskih prevoznikov, letala iz Azije letijo v Evropo prek južnega koridorja (čez Turčijo), kar pomeni daljšo pot in višje stroške. Zaradi tega po besedah Kastelica upada povpraševanje po letalskih storitvah v ekonomskem razredu.
Čarterski prevozi so namenjeni rednim pošiljkam. Cargo-partner je vzpostavil redne čarterske povezave med Kitajsko in nekaterimi evropskimi letališči vsaj dvakrat na teden. Pokriva celotno območje Kitajske in celotno Evropo. Pravzaprav gre za krožno pot, saj ima zakupljene tudi čarterje v Azijo (dvakrat na teden). Poleg tega, da svojim strankam zagotovi prostor na letalu, jim uredi tudi carinske postopke. »S tem svojim strankam ne samo med epidemijo, ampak tudi zdaj garantiramo zanesljive dobave, saj nismo vezani na trg,« pojasni Viktor Kastelic.
Pri nujnih pošiljkah je postopek drugačen. Ekipa podjetja cargo-partner poišče najboljšo možno rešitev in zagotovi pravočasno dostavo pošiljke, ko so roki izredno kratki. S tem se naročnik izogne siceršnji zaustavitvi proizvodnje, razreši nepredvidene dogodke in dokaže partnerjem ter strankam svojo zanesljivost.
Vsebina nujne pošiljke je lahko zelo različna, tudi večje dimenzije niso ovira. Kot pove sogovornik, so s storitvijo emergency prepeljali že vse mogoče – od plišastih igrač (ki so bile v danem trenutku in kontekstu nujne) do zdravil, kovinskih palic ali velikih strojev. Okoliščine so namreč tiste, ki določajo, ali gre za nujno pošiljko. »Bistvo je, da se odzovemo hitro, zato je pomembno, da smo dosegljivi 24/7. Običajno predstavimo prvo rešitev v manj kot uri. S tem zagotovimo pravočasno dostavo pošiljke kljub zahtevanim izredno kratkim rokom. Na ta način največkrat rešujemo nemoten potek proizvodnje, ni pa nujno. Z nujnimi zdravili smo reševali tudi otroška življenja.«
Upoštevaje razmere v posameznih panogah bi lahko sklepali, da storitve emergency uporabljajo predvsem podjetja iz avtomobilske in farmacevtske industrije, iz prakse omenjenega logista pa izhaja, da ni izvzeta prav nobena industrija.
Za transport nujnih pošiljk uporabljajo različne vrste prevozov: najhitrejši je prevoz z osebnimi, kombiniranimi in tovornimi cestnimi vozili, za daljše razdalje so na voljo prednostni letalski prevozi. Na voljo so tudi osebne dostave pošiljk z njihovimi letalskimi kurirji, čarterski prevozi z namenskimi tovornimi ali potniškimi letali in helikopterji ter številne druge rešitve po meri.
Poslovanje logističnih podjetij je na hudi preizkušnji predvsem zaradi podražitve energentov oziroma pogonskih goriv. Administrativne stroške podjetij zvišujejo implementacija mobilnostnega svežnja na evropski ravni (napotitve voznikov), evidentiranje prehodov mej, kabotažni prevozi ipd.
Po mnenju Roberta Severja, direktorja Združenja za promet pri GZS, se dejavnost otepa tudi s pomanjkanjem kadra. Posledica tega so pritiski na zvišanje plač. »Prevozniki bodo prisiljeni samo zaradi trenutnih razmer na trgu zvišati prevoznine za osem odstotkov glede na leto 2021, če bo država še naprej regulirala cene goriva in če želijo ohraniti vzdržnost svojega poslovanja.« Nenormalno visoke in pogoste podražitve cen goriv poslabšujejo likvidnost prevoznikov, saj se ti ne morejo dovolj hitro prilagajati.
Razmere v transportu in logistiki se bodo sčasoma umirile, na panogo pa bodo močno vplivali novi trendi in tehnološke inovacije. In kakšna so pričakovanja?
Vodilni svetovni ponudnik transportnih, skladiščnih in logističnih storitev Logistics Plus kot prvi trend poudarja storitve dostave zadnje milje. Gre za sklepni del dostave blaga iz skladišča do končnega kupca v e-trgovini. Logistična podjetja veliko vlagajo v orodja za sledenje in optimizacijo poti, da bi povečala učinkovitost, da bodo sledila temu trendu.
Iz leta v leto postaja pomembnejša prepoznavnost preskrbovalne verige. Načini za povečanje prepoznavnosti so napovedna analitika, poročanje po meri, interaktivne nadzorne plošče in zmogljivosti nadzornega stolpa.
Ker z rastjo spletne trgovine rastejo tudi vračila, se bo treba osredotočiti na upravljanje vračil. Ko e-trgovci iščejo logističnega partnerja, želijo zanesljiv in enostaven postopek vračila, ki zagotavlja strankam pozitivno izkušnjo. Podjetja bodo z novo tehnologijo poenostavila ta proces, da bo upravljanje čim bolj učinkovito.
Logistics Plus kot četrti trend navaja uporabo oblačnih računalniških storitev za popolno upravljanje logistike. Pričakovati je, da bo leto 2022 prineslo še več takih rešitev. Z uporabo sistemov v oblaku lahko logistična podjetja olajšajo razširljivost, izboljšajo zanesljivost in povečajo varnost. Globalnim logistom to pomaga izboljšati zaledne operacije.
Tovorni promet bodo zaznamovala samovozeča vozila. V letu 2022 morda na cesti še ne bo avtonomnih tovornjakov, pri povpraševanju po prevoznih storitvah pa bodo imela prednost podjetja, ki bodo vlagala v raziskave avtonomnih vozil. Za logistična podjetja je avtonomni transport velika priložnost za znižanje stroškov, hkrati pa rešuje problematiko pomanjkanja voznega osebja.
Pomanjkanje kadra ne skrbi le logistov, ampak je splošen problem. Zaradi tega so številni trgovci na drobno odkrili vrednost logističnega partnerja, ki lahko prevzame opravila, kot so skladiščenje, nabiranje, pakiranje. Vprašanje, kako do ustreznega kadra, kako zadržati zaposlene, bo vsekakor močno zaznamovalo leto 2022.
Kot vse panoge se tudi logistika usmerja v zeleno. Trajnostne prakse koristijo planetu, hkrati pa so stroškovno učinkovitejše, promovirajo dobre blagovne znamke in povečujejo zvestobo strank. Večina uglednih logističnih podjetij se pridružuje trajnostnim partnerstvom in organizacijam, ki spodbujajo čistejše gorivo, učinkovitejšo opremo in manjše emisije.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji