Razcvet tudi med Slovenci: vedno več navdušenih nad preprostostjo in varnostjo

Slovenci smo precej navezani na gotovino, po drugi strani pa vedno bolj pogosto pričakujemo možnosti digitalnega in brezstičnega plačevanja.

»V Sloveniji je gotovina še vedno najbolj pogosto plačilno sredstvo. Kot kažejo podatki iz Visine raziskave Digitalno plačevanje iz leta 2022, ki je zajemala osem trgov v srednji in vzhodni Evropi, tudi Slovenijo, več kot polovica slovenskih potrošnikov, ki so sodelovali v raziskavi, uporablja kartice ali digitalne denarnice in mobilne naprave za plačevanje v trgovinah in na spletu. Kot glavne prednosti navajajo enostavnost, priročnost in tudi varnost. Še ena ugotovitev iz te raziskave pa kaže na veliko možnost izboljšav, in sicer se je kar tretjina vprašanih znašla v situaciji, ko s kartico ni mogla plačati, ker prodajno mesto ni imelo POS terminala,« nam je povedala Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise za Slovenijo.

Z njo smo se pogovarjali o tem, kako Visa s svojimi prizadevanji za razvoj digitalnih plačilnih rešitev spodbuja inovacije ter izobraževanje potrošnikov in podjetij o koristih digitalnega plačevanja.

Katere evropske države nas prehitevajo po razvitosti digitalnega plačevanja? Kje so najnaprednejši?

Če pustimo ob strani Švedsko, ki velja za skoraj brezgotovinsko družbo, bi izpostavila Finsko, kjer 81 odstotkov vseh transakcij opravijo z digitalnimi plačilnimi sredstvi, na Nizozemskem pa 79. Podobno visoke deleže imajo tudi v Beneluksu in Franciji. V Sloveniji še vedno opravimo 73 odstotkov transakcij z gotovino.

Kaj so glavne koristi digitalnega plačevanja?

V zadnjih dveh desetletjih smo v mnogih trgih po svetu opazili odmik od gotovine kot ene izmed metod plačevanja. Ta trend odraža dejstvo, da so digitalna plačila enostavna, priročna in tudi varna.

Digitalno plačevanje prinaša številne prednosti in koristi za vse vpletene v plačilnem ekosistemu. Za potrošnika je glavna prednost enostavnost, saj se hitreje odločamo za nakup, s tem se izboljša uporabniška izkušnja in tudi zato si prodajalci lahko obetajo povečanje prihodkov. Ne smemo pozabiti, da so med nami generacije, ki so rojene v digitalni svet in ne razumejo, da nimajo izbire pri plačevanju, še manj pa, da ne morejo plačati digitalno.

Tudi lokalne skupnosti imajo koristi od digitalnih plačil, pri tem imam v mislih javni prevoz. To področje se v tem trenutku najbolj razvija. Digitalna plačila omogočajo županom in lokalnim oblastem, da se na drugačen način povežejo s svojimi prebivalci. Ne smemo pozabiti na državo, ker imajo tudi država in vlade koristi od digitalnih plačil. Ta po naših izkušnjah pospešujejo gospodarsko rast, povečujejo transparentnost v gospodarstvu in v ekonomiji – zmanjšujejo sivo ekonomijo. Ravno zato Visa sodeluje s številnimi odločevalci na različnih ravneh odločanja po vsem svetu.

Digitalno gospodarstvo je eden stebrov evropskega poslovanja. Kje so glavne možnosti za povečanje možnosti digitalnih plačil pri trgovcih, pri podjetnikih?

Digitalna plačila pospešujejo gospodarsko rast in prinašajo številne koristi. V Sloveniji imamo še kar nekaj izzivov, s tem pa seveda priložnosti, da izboljšamo in posodobimo plačilno okolje. Osredotočiti se moramo na to, da finančne institucije ponudijo inovativne storitve in produkte. Eno izmed področij so mobilna plačila. Potrošniki pričakujejo izbiro, pričakujejo pa tudi, da bodo plačila varna in enostavna. Stremeti moramo tudi k temu, da potrošniki in podjetniki razumejo, kakšne so koristi digitalnih plačil. Finančno opismenjevanje bi moralo postati del našega kurikuluma.

Kako bi torej ocenili stopnjo finančne pismenosti pri nas?

Stanje finančne pismenosti je zelo različno med različnimi segmenti prebivalstva. Finančno bolj pismene so mlajše generacije, ker so tudi bolje digitalno pismene.

Leto dni mineva od začetka triletnega programa Slovenija plačuje digitalno. Kakšni so rezultati programa?

Kljub solidni rasti v zadnjih letih je možnosti in priložnosti za mikro in mala podjetja v Sloveniji še vedno veliko. Program Slovenija plačuje digitalno smo lansirali zato, ker ocenjujemo, da v Sloveniji še vsaj 56 tisoč malih in mikro podjetij ne omogoča svojim potrošnikom, da bi lahko izbrali, kako naj plačajo, oziroma jim ponudili digitalno plačevanje.

S tem programom nagovarjamo prav male in mikro podjetnike. Glavni namen programa je, da se mala in mikro podjetja spoznajo z digitalnimi plačili in da se na lastnem primeru vsako zase prepriča, kakšne koristi bodo imeli. Koristi pa je več – od povečanja prodaje do izboljšanja uporabniške izkušnje. Prihajajo stranke, ki želijo plačevati digitalno, prihajajo mlajše generacije, ki ocenjujejo, da trgovca ali pa proizvajalca, ki ni sposoben ponuditi digitalnega plačevanja, pač ne bo na njihovem seznamu. S tem grozi upad poslovanja za mala podjetja.

So pa še druge, bolj operativne prednosti – hitreje se zaključijo postopki ob koncu dneva, poveča se varnost za zaposlene, ker je trgovec, ki v svoji blagajni nima zelo veliko gotovine, manj ranljiv oziroma manj zanimiv za krajo. Odzivi na program Slovenija plačuje digitalno so zelo dobri.

Vedno bolj se kaže, kako pomembna je za uporabnika enostavnost plačevanja. Zelo zanimiva rešitev za vse uporabnike, ki radi nakupujejo po spletu, je rešitev »nakup na klik« oziroma »Click to Pay«. Kako bo deloval ta način?

Eden od trendov digitalnega plačevanja se dotika bolj enostavnega spletnega nakupovanja. Izkušnjo fizičnega nakupovanja, ko plačamo samo s približanjem kartice ali druge naprave za digitalno plačevanje, bi radi prenesli v okolje spletnega nakupovanja.

Standard »Click to Pay« je razvilo podjetja EMVco, ki je razvilo kartično čipno tehnologijo. S klikom na gumb CtP, ki ga je mogoče najti pri spletnem trgovcu, bomo plačali s svojo kartico, ne da bi vnašali še vrsto drugih podatkov. Za to, da lahko uporabljam CtP, moram tako kot v primeru aktivacije čipne plastične kartice aktivirati to storitev. Kupec se bo moral s svojimi podatki in kartico predstaviti samo enkrat. Visa bo v skladu z varnostnimi standardi poskrbela za to, da bodo ti podatki varno shranjeni in vedno tudi uporabni s pomočjo varnostnih mehanizmov, tako imenovane tokenizacije. Tokenizacija je postopek, v katerem se občutljive podatke, kot je npr. 16- ali 19-mestna številka kartice, s pomočjo varnostnih protokolov in tehnologije nadomesti z edinstvenim digitalnim identifikatorjem, t. i. tokenom ali žetonom. Varnostna tehnologija, s katero se občutljivi podatki pretvorijo v žetone, se imenuje Visa Token Service. Uporabniška izkušnja se bo še izboljšala, prav tako pa tudi varnost.

Mobilni telefon in splet postajata naš vsakdan skoraj na vseh področjih delovanja. Pametni telefon ni le naprava, s pomočjo katere potrošnik uporablja mobilno denarnico za plačevanje. Služi lahko tudi trgovcem – danes namreč lahko pametni telefon ali pa tablica omogoča sprejemanje plačil po sistemu »prisloni in plačaj« – t. i. »Tap To Phone«. To je plačilna rešitev, ki pametni telefon spremeni v terminal POS, in na ta način trgovcu omogoči sprejemanje digitalnih plačil po nižjih stroških.

Visa je sodelovala pri uvedbi možnosti digitalnega plačevanja avtobusnih vozovnic na ljubljanskih mestnih avtobusih. Ali že opažate kakšne spremembe pri potovalnih navadah ljudi? Je javni prevoz postal že bolj priljubljen?

Izredno smo veseli, da je Mestna občina Ljubljana prepoznala željo ljudi in se podala v ta projekt, tudi v sodelovanju z družbo Visa. Odkar je bilo uvedeno plačevanje s kartico tudi na ljubljanskih mestnih avtobusih, opažamo dobre, pravzaprav zelo spodbudne rezultate. V prvih dveh tednih so ta sistem uporabili lastniki kartic, ki so bile izdane v več kot 80 državah, danes v več kot 86 državah. To je dokaz, kako nujna je bila ta rešitev. Seveda prevladujejo slovenski uporabniki, ampak skoraj vsak peti prihaja izven Slovenije.

Prizadevamo si, da bi se način plačevanja »prisloni in se pelji« uveljavil tudi v drugih slovenskih mestih. Temu je sledilo že mesto Kranj, ki je šel še korak naprej, saj so razvili koncept pametnega mesta in uvajajo tako imenovano pametno kartico z imenom CeKR. Za Kranjčane bo hkrati sredstvo za identifikacijo in sredstvo za plačevanje – gre namreč za predplačniško kartico Visa, ki jo izdaja banka NLB in bo omogočala plačevanje kjer koli po svetu ali na spletu. Kartica CeKR bo omogočala plačila na avtobusih, identifikacijo in poseben program zvestobe za svoje prebivalce. Mestna občina Kranj bo uvedla tudi načelo poštene cene vozovnic v mestnem potniškem prometu. To pomeni, da bo uporabniku za opravljeno vožnjo avtomatsko obračunana najugodnejša cena vozovnice.

Na občini so imeli v mislih tudi tiste, ki Kranj obiščejo občasno – obiskovalce in turiste. Če ti ne bodo želeli kupiti kartice, se bodo lahko na avtobus odpravili tudi s svojo obstoječo bančno kartico. Ne bo jim treba kupovati vozovnice vnaprej ali načrtovati, kako se bodo odpeljali na obisk po mestu. Kartica CeKR je res unikaten projekt tudi v evropskem merilu.

---

Naročnik oglasne vsebine je Visa