Mobilnost pred največjimi izzivi doslej

Medijska hiša Delo začenja nov projekt Mobilnost 2019, ki se bo končal s poslovno konferenco 13. junija v Kristalni palači v Ljubljani. Vsako sredo bomo v časopisu Delo, ob petkih pa v prilogi Svet kapitala odpirali tematike, povezane z mobilnostjo.

Med drugim bomo predstavili spremembe v avtomobilski industriji zaradi tehnoloških inovacij in digitalizacije pa preusmerjanje podjetij v čisto mobilnost ter s tem tudi zagotavljanje perspektive za trajnostno prihodnost tovarn. Pregledali bomo trg alternativnih prevoznih sredstev in ponudbo tako imenovanih zelenih avtomobilov, skupaj z oceno njihovih prodaj, izpopolnjevanja, ne bomo se izognili niti težavam in prednostim uporabnikov takih vozil in proizvajalcev. Predstavili bomo alternativna pogonska sredstva ter kako se bo svet v prihodnje vse bolj zanašal na shranjevanje energije, zlasti na baterije. Dotaknili se bomo še področja električnega javnega prevoza in električnih polnilnic ter kako bo rasel trg pametne energije, pametne varnosti, pametnega prometa, pametnega upravljanja in pametnih mest.

Mobilnost 2019

Strategije na področju mobilnosti

Strategija in cilji EU na področju prometa so povezljivost, učinkovitost, ničelna stopnja onesnaženja do leta 2050, nič smrtnih žrtev v prometu in nič rabe papirja. Tudi evropska komisarka Violeta Bulc je Sloveniji priporočila, naj se osredotoči na projekte v povezavi z razogljičenjem prometa in s čezmejno razsežnostjo. Na januarskem zasedanju Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu pa je izvršna direktorica Svetovne banke Kristalina Georgieva opozorila, da se ne sme verjeti tistim, ki govorijo, da je prehod v nizkoogljično družbo strašljiv in slab za gospodarstvo, ter pri tem spomnila na milijone delovnih mest, ki bi jih sodeč po projekcijah lahko ustvarili v sektorjih, kot sta nizkoogljični transport in gradbeništvo. Gospodarstva po njenem prepričanju lahko rastejo ob razvijanju obnovljivih virov energije in novih tehnologij, opozorila pa je, da morajo vse politike poskrbeti tudi za najrevnejše.

Vodilo trajnostne mobilnosti

Vodilo trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti ter obenem zmanjšati promet in njegove škodljive posledice. Promet namreč predstavlja devet odstotkov bruto dodane vrednosti EU, vseh naložb EU vanj pa je bilo leta 2018 za 20,3 milijarde evrov. Po vsej EU se iz leta v leto povečuje tako število potnikov kot tudi tovorni promet. Promet je neposredno odgovoren za okoli 20 milijonov delovnih mest v EU; z njim je namreč povezanih več kot dva milijona podjetij. Promet je tudi eden najvplivnejših sektorjev pri doseganju nacionalnega cilja zmanjšanja izpusta toplogrednih plinov in z njim povezanega prehoda v nizkoogljično družbo.

Bomo kdaj v Ljubljani imeli brezplačni javni prevoz? FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pešačenje ali raje brezplačni javni promet?

Prebivalec Slovenije na vsakodnevnih poteh v enem letu naredi 7200 kilometrov, kar je toliko, kot če bi se iz prestolnice trikrat odpravil do Pariza in nazaj. Po ugotovitvah statističnega urada (Surs) naše najpomembnejše prevozno sredstvo ostaja osebni avtomobil – teh smo imeli konec leta 2017 več kot 1,1 milijona. Avtomobil je bil glavno prevozno sredstvo na 68 odstotkih poti, prepešačili smo 21,3 odstotka poti, kolo je bilo glavno prevozno sredstvo na 4,5 odstotka poti, javna prevozna sredstva pa na 4,3 odstotka poti.

Tema letošnjega evropskega tedna mobilnosti, ki bo med 16. in 22. septembrom potekal pod sloganom Gremo peš, bo spodbujanje aktivne mobilnosti. Evropski teden mobilnosti je lani podrl vse rekorde, saj je v 54 državah sodelovalo skoraj 2800 mest, med njimi tudi 77 slovenskih občin. Številna mesta so prikazala, kako so sprejela stalne ukrepe za trajnostno mobilnost, tako je na primer poljsko mesto Gdynia predstavilo nov sistem skupne rabe koles, Lizbona pa nove kolesarske steze, izboljšano signalizacijo, nove mostove za pešce in pločnike.

Pri tem naj omenimo, da naj bi kot prvi na svetu že prihodnje leto Luksemburg uvedel brezplačen javni promet. A da bi se rešili prometnega kaosa, bi morale več vlagati v infrastrukturo še sosednje države ...



Brezplačni javni prevoz bodo, kot so ravno včeraj objavile tuje tiskovne agencije, ponudili tudi v Pragi, vendar le v dnevih, ko se bo mesto dušilo v smogu, ki je med drugim posledica izpušnih plinov avtomobilov. V Pragi takšna opozorila izdajo od petkrat do sedemkrat na leto, zato so začeli tudi kampanjo za spodbujanje delitev avtomobilov. Obenem bodo zvišali kazni za lastnike, ki zaradi varčevanja z gorivom v avtomobilih namerno odstranijo filtre.

Veliki izzivi in iskanje rešitev

Sektor mobilnosti se na svetovni ravni srečuje z velikimi izzivi, čemur se morajo z iskanjem novih rešitev prilagajati tudi avtomobilska industrija ter proizvajalci njihovih delov. Slovenija lahko postane referenčna država zelene mobilnosti s pomočjo projektov, kot je Edison (Eco Driving Innovative Solutions and Networking), ki povezuje več kot 40 strateških partnerjev, podjetij, raziskovalnih institucij in občine. Z razvojem, izdelavo in vpeljavo do človeka prijaznih zelenih mobilnostnih tehnologij partnerji Edisona pomembno prispevajo k varovanju okolja, krepitvi gospodarstva in boljši kakovosti življenja.

Partnerji bodo zato v mestnih občinah vzpostavili med seboj povezan koncept mestne zelene mobilnosti z e-avtobusi, mestnim in medmestnim e-car sharingom, e-kolesi in drugimi digitalno povezanimi intermodalnimi oblikami zelenega prometa ter tako Slovenijo spremenili v naravni laboratorij zelene mobilnosti in vzorčni poligon za testiranje inovativnih zelenih tehnologij. S tem se tudi zagotavlja dodatno gospodarsko rast, nova kakovostna delovna mesta, preprečuje se beg možganov ter k nam privablja tuje vlagatelje in strokovnjake.

Edison, ki je strateški mobilnostni projekt Slovenije in širše regije, odgovarja na vse ključne strateške izzive in usmeritve EU za zagotavljanje njene bodoče konkurenčnosti – uvaja zeleni promet, podprt z obnovljivimi viri energije, in s pametnimi digitalnimi aplikacijami združuje različne oblike zelenih prevoznih sredstev. Zelena mobilnost prihodnosti poraja številna vprašanja tudi v avtomobilistični industriji. Slovenska industrija je dobro vpeta v dobaviteljske verige evropske in svetovne avtomobilske industrije, njene priložnosti pa se kažejo tudi v spremembah, ki so povezane tudi z avtonomno vožnjo.



Slovenija kot tranzitna država dobro razume področje povezljivosti, do leta 2030 pa naj bi v razvoj prometne infrastrukture, posodobitev javnega prevoza, uporabo alternativnih goriv v prometu in uvedbo različnih oblik trajnostne mobilnosti vložila več kot 17 milijard evrov.

Mobilnostni načrti

Na ministrstvu za infrastrukturo so pripravili tudi nacionalne smernice za pripravo mobilnostnih načrtov, pri čemer se bodo osredotočili na smernice za ustanove, parkiranje in mobilnost ob izrednih dogodkih, kot je na primer delo na cesti. Zagnali so tudi prenovljeno platformo za trajnostno mobilnost, na kateri bodo objavljali smernice in podporo za razvoj prometa na celovit ter trajen način. Infrastrukturno ministrstvo je tudi nosilec projekta Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti, ki predstavlja izvedbo različnih ukrepov spodbujanja trajnostne mobilnosti na horizontalni ravni na državni ravni.

Namen projekta, ki ga delno financira EU iz kohezijskega sklada, je celostna promocija trajnostnih oblik mobilnosti, ki bo zajela spodbujevalne in izobraževalne aktivnosti na ravni države ter pripravo strokovnih smernic za podjetja, institucije in lokalne skupnosti. Te bodo v prihodnje usmerjale pripravo lokalnih strategij in primernih ukrepov na področju prometa.

Ukrepi bodo poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost prispevali k spremembi potovalnih navad v Sloveniji, predvsem zaustavitvi rasti deleža poti, opravljenih z osebnimi vozili, in k zmanjšanju števila opravljenih kilometrov v urbanih središčih.

Sprememba navad ljudi

Za prehod v trajnostno mobilnost bo poleg zagotovitve ustrezne infrastrukture treba doseči še ozaveščenost ljudi in zagotoviti trajno spremembo njihovih navad. Potrošniki so skeptični, kar lahko podkrepimo z dejstvom, da njihova (ne)naklonjenost avtonomnim vozilom zavira naložbe avtomobilske industrije v napredne tehnologije. To je namreč razkrila nedavna Deloittova raziskava o potrošnikih v avtomobilski industriji za leto 2019. »Povezana, električna in avtonomna vozila družbi prinašajo ogromno vrednost, vendar napredne tehnologije morda ne bodo sprejete v širšem obsegu, dokler ta vozila ne bodo bistveno varnejša, cenejša in bolj praktična in dokler ne bodo ponujala vrhunske uporabniške izkušnje zaupanja vredne blagovne znamke,« poudarja Mitja Kumar, partner v družbi Deloitte Slovenija in vodja oddelka poslovnega svetovanja za regijo Adriatic.



Obenem dodaja, da mora industrija pri svojih načrtih poleg skeptičnosti potrošnikov upoštevati tudi dolg cikel kapitalskih naložb, ki bo potreben za uvedbo brezhibnih avtonomnih vozil v širšo potrošnjo. »To vključuje trenutno še ne dodelane poslovne modele za doseganje donosnosti naložb in večji regulativni nadzor, ki se obeta,« še pravi Kumar.

Milijardne investicije v »novo« mobilnost

Eden od temeljev mobilnosti je bil postavljen že leta 1859 z izumom svinčenega akumulatorja. Avtomobilska industrija bo morala v prihodnjih petih letih investirati na milijarde evrov v električno mobilnost, avtonomno vožnjo, nove storitve mobilnosti ter v digitalizacijo vozil in tovarn. S tem naj bi dosegla izboljšanje poslovnih rezultatov, kar bo omogočilo nove naložbe in s tem ohranitev konkurenčnosti. Vendar je to po drugi strani tudi izziv, saj bi pri, denimo, vsesplošno uveljavljeni souporabi avtomobilov lahko njihova prodaja začela hitro upadati.

Ena ključnih tehnologij za doseganje temeljitega razogljičenja v Evropi, zlasti v prometnem in elektroenergetskem sektorju, pa so baterije. Konkurenca pri razvoju baterijskih tehnologij je precej močna, vendar še vedno zelo odprta. Zato so se vodilni znanstveniki iz Evrope zbrali v obsežni raziskovalni pobudi Battery 2030+, s katero želijo storiti korak naprej v znanosti in tehnologiji baterij. Pobuda, ki bo predstavljala temelje za desetletni obsežen in dolgoročen evropski raziskovalni projekt, bo zaživela marca, v projektu pa sodeluje tudi Kemijski inštitut.

Prehod na nizkoogljično gospodarstvo

Uspešen prehod na nizkoogljično gospodarstvo v EU v skladu s pariškim podnebnim sporazumom – ta države zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje – bi do leta 2030 prinesel 1,1-odstotno povečanje BDP in 0,5-odstotno povečanje zaposlenosti. To je pokazala najnovejša raziskava Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound).

Slovenski BDP bi se povečal rahlo nad povprečjem EU, ki znaša nekaj več kot en odstotek. Zaposlenost pa bi se povečala za približno 0,1 odstotka, kar je sicer med nižjimi vrednostmi v EU. Na globalni ravni bi koristi podnebnih ukrepov občutila tudi Kitajska, medtem ko bi se ameriški BDP zmanjšal za 3,4 odstotka, zaposlenost pa za 1,6 odstotka. Učinek izvajanja sporazuma na gospodarsko rast bi bil največji v Latviji, na zaposlovanje pa v Belgiji. Projekcije temeljijo na predpostavkah, da na trgu dela ne bo večjih trenj zaradi prehoda in da se bo delovna sila prilagodila strukturnim spremembam, ki jih bo podprlo ustrezno financiranje.

Evropska komisija pa je sredi februarja napovedala naložbe v višini 116,1 milijona evrov za 12 velikih okoljskih in podnebnih projektov, ki bodo financirani v okviru programa Life v desetih državah, tudi Sloveniji. Za dva podprograma Life – za okolje in za podnebne ukrepe – bo šlo v Slovenijo 44,3 milijona evrov. Od tega bo za projekte za zniževanje emisij toplogrednih plinov naša država prejela 27,3 milijona evrov. Ukrepi bodo vključevali krepitev mobilnosti in povečevanje energetske učinkovitosti stavb.



Nova evropska sredstva iz programa Life bodo v kombinaciji z drugimi viri omogočila mobilizacijo več kot 3,2 milijarde evrov dodatne podpore za projekte, ki bodo podprli prehod Evrope na nizkoogljično krožno gospodarstvo.