Mobilnost kot ena najhitreje spreminjajočih se industrij

V zadnjem desetletju se je mobilnost pomembno spremenila. Internet, hitra mobilna omrežja in pametni telefoni so omogočili, da lahko v realnem času izbiramo med pestro ponudbo javnega, zasebnega ali deljenega prevoza. Elektrifikacija prevoznih sredstev pa je omogočila pravi val mikromobilnosti in gradnje nove obcestne infrastrukture. Visoko zmogljivi računalniki in umetna inteligenca, ki so danes lahko že del vsakega vozila, pa čedalje več vožnje prepuščajo vozilom.
 

Edinstveno okolje za hitro inoviranje

AV Living Lab je bil leta 2017 ustanovljen za izvajanje testiranja in razvoj mobilnosti prihodnosti. Podjetja namreč za hitro inoviranje potrebujejo okolje, kjer bodo lahko testirala najnovejše rešitve. Tako je solastnik podjetja poleg družbe BTC še AMZS, ki ima ekosistem za testiranje na Vranskem. BTC City Ljubljana pa je, kot pravi direktor AV Living Laba Daniel Avdagič, edinstven ekosistem in živo okolje z 21 milijoni obiskov in 12 milijoni vozil na leto, 11 kilometri cest ter 450 trgovinami in poslovalnicami.

»V treh letih je AV Living Lab postal prepoznaven specialist in integrator za novo mobilnost in edinstven živi laboratorij. Mobilnost povezujemo z različnimi industrijami, naprednimi tehnologijami, fizičnim okoljem ter ekosistemom, bogatim z vsebinami, podatki in ljudmi. V njem razvijamo nove prebojne rešitve na področju mobilnosti za slovenske in tuje naročnike,« še poudarja Daniel Avdagič. Živi laboratorij so leta 2018 razširili še na ceste, ki jih upravlja Dars, in tako partnerji pod eno streho združujejo raznoliko infrastrukturo (mesto v mestu, avtoceste, testni poligon) in strokovno znanje iz različnih industrij. Na ta način razvijajo učeče se okolje, ki bo omogočilo razvoj rešitev in tehnologij za samovozeča vozila.



Kot še pojasnjuje direktor podjetja Avdagič, je njihov cilj transformacija mobilnosti v prihodnosti, med drugim bodo iskali odgovore na vprašanje, kaj bomo počeli, ko nam ne bo treba držati volana. AV Living Lab je v Slovenijo pripeljal prvo samovozeče vozilo Navya in samovozeči električni letalnik (dron) eHang. Med referencami so vzpostavitev Toyotinega car sharinga DriveMe in projekti za družbe Daimler, Hella in Magna.

Nova delovna mesta

Tehnološke disrupcije ustvarjajo nova delovna mesta, ki si jih pred desetletjem ali dvema sploh še nismo predstavljali. To velja tudi za mobilnost, na katero, kot kažejo podatki Svetovnega gospodarskega foruma, poleg rasti srednjega razreda na rastočih trgih vplivajo še spremenjena narava dela, klimatske spremembe, avtomatizacija vožnje in novi energenti. Tako bomo v prihodnje imeli mobilnostne koordinatorje, ki bodo uvajali ukrepe trajnostne mobilnosti v podjetjih.

»Podjetja se pogosto ne zavedajo disrupcij zunaj svoje dejavnosti. To velja tudi za mobilnost, saj so vanjo prek službenih poti, voznih parkov, logističnih procesov ali ne nazadnje kupcev in obiskovalcev vpeta vsa podjetja. V AV Living Labu zato povezujemo različne industrije, ustvarjamo nove priložnosti na področju mobilnosti in, tudi z dogodki, kot je City as a Lab: Mobilnost 2020, širimo znanje o mobilnosti,« pa dodaja Blaž Vukelić iz AV Living Laba, ki vodi pripravo mobilnostnih načrtov.

Mobilnostni načrti za podjetja

V Sloveniji za osebno mobilnost porabimo kar šestino družinskega proračuna, kar je največ v Evropi. Zato se je država odločila, da prek Eko sklada finančno podpre (subvencionira) pripravo mobilnostih načrtov do višine 50 odstotkov. Tak dokument za podjetje pripravijo mobilnostni strokovnjaki, v njem pa opišejo trenutno mobilnost zaposlenih in/ali obiskovalcev, uporabnikov oziroma kupcev ter predvidijo ukrepe za spremembo vedenja.

Kot pravi Blaž Vukelić, skrbno in strokovno izdelan mobilnostni načrt – pripravlja jih tudi interdisciplinarna ekipa AV Living Laba – prinaša dolgoročne (ne)finančne koristi za podjetje, zaposlene, obiskovalce in okolje, saj zmanjša stroške mobilnosti, omogoči optimizacijo voznega parka in potrebo po parkiriščih. Zaposleni, ki ne izgubljajo časa v gneči ali z iskanjem parkirišča, pa so bolj zadovoljni in učinkoviti.

Z mobilnostnim načrtom lahko podjetja predvidijo vrsto ukrepov, denimo prek mobilnostnega koordinatorja, z omogočanjem fleksibilnega delovnega časa in prihoda na delo zunaj konic, spodbujanjem hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, z nakupom službenih koles, šolo varne vožnje, gradnjo polnilnic in spodbujanjem skupnih voženj. Cilj so spreminjanje potovalnih navad zaposlenih in obiskovalcev, izboljšanje mobilnosti in promocija trajnostnih oblik mobilnosti.