Ljudi, ki kupujejo avto, bi ta hip najbrž lahko prešteli na prste. Trgovine so tako ali tako zaprte in ne vemo, koliko časa bodo še. Vozimo se bistveno manj kot v »normalnih« časih, tako da nas tudi pocenitev goriva ne more dovolj razveseliti. Sanjati pa nam je dovoljeno, kajne? Ko se karantena konča, ko se življenje vrne v stare tirnice (ki, resnici na ljubo, ne bodo nikoli več povsem enake, kot so bile) in ko se spet zaženemo v delo, bomo nemara začeli razmišljati tudi o novi osebni (avto)mobilnosti. Morda električni.

Država, ki načrtuje pospešen prehod na alternativna goriva, ki ne onesnažujejo okolja, nas v naših namerah izdatno podpira. Slovenski okoljski sklad, Eko sklad, že deset let spodbuja nakup okolju prijaznih vozil z nepovratnimi sredstvi (subvencijami), ugodne kredite zanje pa odobrava še veliko dlje. Pravzaprav Slovenija sodi med države, ki so najbolj širokogrudne, ko gre za nakup e-vozila, po višini subvencije jo prekaša samo Romunija.

Če bodo sredstva iz poziva, ki je v teku, zelo hitro počrpana, ima sklad nekaj manevrskega prostora za povečanje razpisane vsote.

Spodbude še, a manjše

Tako kaže tudi za letos. (Govorimo o veljavni ureditvi, ki jo globoka gospodarska kriza, ki bo sledila svetovnemu zdravstvenemu kolapsu, nemara lahko spremeni.) Eko sklad je 13. marca objavil dva nova javna poziva za dodeljevanje spodbud za nakup električnih vozil za občane in pravne osebe. Občanom je dal na voljo tri milijone evrov subvencij, pravnim osebam pa 2,5 milijona evrov v obliki nepovratnih finančnih spodbud in dodatne štiri milijone evrov za sočasni kredit.

Kot nam je pojasnila direktorica Eko sklada Mojca Vendramin, prinašata poziva dve pomembnejši novosti: subvencija za električne avtomobile se je v primerjavi s preteklimi leti znižala, in sicer s 7500 na 6000 evrov, priključne hibride pa so črtali s tega seznama. »Vzrok za to je hitro naraščanje obsega spodbud za ta ukrep v zadnjih letih, saj se število subvencioniranih vozil vsako leto poveča za 60 do 80 odstotkov. Zneske spodbud smo znižali zato, da bi zagotovili njihovo kontinuiteto in da ne bi bilo treba zapirati pozivov sredi leta.« Priključne hibride so izločili tudi zato, ker gre večinoma za večje, luksuzne športne terence, ki se v resnici zelo malo vozijo na elektriko in porabijo veliko goriva. Subvencije za preostale kategorije vozil ostajajo nespremenjene. Nekoliko se spreminjajo tudi roki za nakup testnega vozila, ko je kupec fizična oseba.



Javni poziv za pravne osebe je po novem kombiniran, kar pomeni, da omogoča sočasno pridobitev kredita in subvencije. Ta sprememba bo po besedah Vendraminove poenostavila in skrajšala čas izpolnjevanja, pa tudi obdelave vlog. Vlagatelj bo z eno vlogo prejel hkrati dva finančna instrumenta, kredit in nepovratna sredstva. Obrestna mera za kredit znaša trimesečni euribor + 1,3 odstotka. Najnižji znesek odobrenega kredita je 25.000 evrov. Da ne bi bilo zlorab, sta v pozivu za podjetja tudi dve varovalki. Vozilo ne sme biti kupljeno od osebe, s katero je kupec poslovno ali zasebno povezan. In še: če strošek nakupa znatno presega tržno ceno, Eko sklad upošteva tržno ceno.

Prostor za rebalans

Nedavno sprejeti poslovni načrt Eko sklada za leto 2020 nalaga skladu nadaljnje subvencioniranje izboljševanja energetske učinkovitosti za različne namene: za ukrepe URE in OVE v stavbah, za gradnjo in nakup skoraj ničenergijskih stavb, za ukrepe pravnih oseb na tem področju, za električna vozila, energetske preglede in samopreskrbo z elektriko, skupno do 35,5 milijona evrov, od tega za električna vozila do pet milijonov evrov.

Če bodo sredstva iz poziva, ki je v teku, zelo hitro počrpana, ima sklad nekaj manevrskega prostora za povečanje razpisane vsote in v ta namen že pripravlja predlog rebalansa omenjenega načrta. Da bo aktualni razpis težko zdržal do konca leta, nakazuje poraba sredstev iz preteklih let. Lani je sklad za električna vozila in hibride dodelil 5,7 milijona evrov subvencij, izplačal pa pet milijonov. Letos so sicer hibridi izključeni, a bo »prihranek« zaradi njihovega malega deleža v subvencijah skromen. Znesek posamezne subvencije bo res nižji, a tudi to najbrž ne bo pokrilo običajne skokovite rasti dotoka vlog za subvencije.

Manjša gospodinjstva za bencinarje

Raziskava Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, opravljena v obdobju januar–december 2019 na vzorcu 4099 vprašanih v starostni skupini od 15 do 75 let, je pokazala, da se je lani kar 70 odstotkov vprašanih vsak dan odpravilo kam peš, skoraj 11 odstotkov pa vsaj od dva- do trikrat na teden. Z avtomobilom se vsak dan vozi dobrih 60 odstotkov vprašanih, od dva- do trikrat na teden pa 22 odstotkov. Enkrat na teden jih je mestni prevoz uporabljalo slabih 13 odstotkov. S kolesom se vsak dan vozi osem odstotkov vprašanih, 13 odstotkov pa od dva- do trikrat na teden. Kot še kaže raziskava Mediane, je uporaba medkrajevnih avtobusov ali vlakov majhna – vsak dan se z medkrajevnim avtobusom vozi le 1,63 odstotka vprašanih, z vlakom pa 1,21 odstotka; z motorjem se jih vozi še manj, niti en odstotek ne.

Najbolj popularna so bencinska vozila, ima jih kar 46 odstotkov vprašanih, s 43,9 odstotka jim sledijo dizelska. Vozila na plin ima dva odstotka vprašanih, 1,07 odstotka jih ima hibridno vozilo, električna pa le 0,27 odstotka.

Raziskava Mediane je še pokazala, da tisti z najvišjimi dohodki za glavno vozilo v gospodinjstvu uporabljajo nadpovprečno dizelsko gorivo. Poleg tega manjša gospodinjstva bolj uporabljajo avtomobile na bencin. Za dizelske avtomobile se več odločajo tudi tisti, ki prevozijo več kot 12.500 kilometrov na leto; v povprečju je takih skoraj 60 odstotkov, največ, kar 68,7 odstotka, pa takih, ki na leto prevozijo več kot 40.000 kilometrov.

Marjana Kristan Fazarinc

Največ vlog za nakup koles

Država pa prek Eko sklada spodbuja tudi naložbe v trajnostno mobilnost v podjetjih. Od decembra je namreč odprt javni poziv, s katerim želi zmanjšati emisije v prometnem sektorju. Gre za kombinirane finančne spodbude v obliki subvencij v višini od 20 do 50 odstotkov vrednosti naložbe in kredita z ugodno obrestno mero (kot pri električnih avtomobilih, trimesečni euribor + 1,3 odstotka). Upravičenci so podjetja, samostojni podjetniki, društva in zasebni zavodi, ne pa fizične osebe, občine ali pravne osebe javnega prava.

V ta krog sodi več ukrepov, na primer izdelava mobilnostnih načrtov. »To je strateški dokument, ki celovito obravnava dostopnost določene lokacije – ustanove, dogodka, novogradnje – ali zagotavljanje dostopnosti ob izrednih dogodkih,« nam je pojasnila svetnica Eko sklada Tadeja Kovačič. »Oblikujemo ga tako, da najprej opišemo trenutno stanje in opredelimo, katere prometne izzive želimo z njim reševati. Cilj je običajno promocija trajnostne izbire potovalnih načinov, kot so javni promet, kolesarjenje in hoja. Prav tako lahko z njim vplivamo na potovalne navade zaposlenih, šolajočih se, obiskovalcev in drugih skupin.



Najpomembnejši del načrta je celovit nabor ukrepov, obstajajo pa tudi nacionalne smernice za izdelavo mobilnostnih načrtov.«
Podjetjem naj bi s spodbudami finančno olajšali tudi nakup polnilnic za električna vozila in za vozila na vodik. Pogoj je, da so polnilnice v bližini podjetja in so namenjene polnjenju vozil za zaposlene oziroma za javno uporabo. Prednost bodo imeli investitorji v polnilnice, ki omogočajo izboljšano uporabniško izkušnjo, nižjo ceno polnjenja, boljše izkoriščanje obnovljivih virov za polnjenje, zmanjševanje emisij v prometu ter aktivno vključitev v elektroenergetski sistem.

Spodbujali bodo tudi postavitev parkirišč za kolesa in kolesarnice, saj se zaposleni laže odločijo za kolesarjenje v službo, če je poskrbljeno za varno parkiranje. Subvencije so namenjene tudi nakupu e-koles in koles za službeno uporabo, za nakup prikazovalnikov odhodov na avtobusnih postajališčih in nakup registratorjev odhoda in prihoda za trajnostne načine prevoza.
Kot pravi Kovačičeva, je trenutno na celotni javni poziv prispelo okoli 30 vlog, večinoma so za nakup koles. Potencialni vlagatelji pa so že napovedali tudi več vlog za polnilnice.