Avtonomna vozila v javnem potniškem prometu

Ljubljana – Slovenska mesta, ki si želijo pridobiti naziv »pametno mesto, smart city«, uvajajo nove tehnologije tudi v javni potniški promet. Posebej napredna se po vzoru tehnološko najrazvitejših in ekološko najbolj ozaveščenih mest po svetu poigravajo z idejami o avtonomnih avtobusih javnega prometa – z vsemi njihovimi prednostmi in hkrati številnimi pomisleki ter tehničnimi in pravnimi ovirami.

Kdaj in kako bomo lahko kot potniki izkusili samovozeče avtobuse, smo povprašali Jako Sodnika, izrednega profesorja v laboratoriju za informacijske tehnologije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki s simulatorjem vožnje opazuje sposobnosti voznikov.

Gospod Sodnik, se avtonomna vozila že kje uporabljajo v javnem prometu? Kako je videti takšna vožnja?

Avtonomna vozila so trenutno vključena predvsem v številna testiranja, mnoga od njih potekajo tudi v realnem prometu. Takšni testi potekajo v številnih evropskih državah, v Sloveniji pa nas trenutno omejuje predvsem zakonodaja. Pri vseh takšnih testiranjih morajo biti za volanom vedno prisotni nadzorni vozniki, največkrat so to kar inženirji iz podjetij, ki proizvajajo ta vozila.
Korak naprej so v skandinavskih državah, v Stockholmu na primer so v uporabi posebni samovozeči avtobusi, ki pa obratujejo v omejenem okolju in pri zelo nizkih hitrostih, do največ 50 kilometrov na uro. Na trgu so torej rešitve, ki to omogočajo, a so države pri njihovi vpeljavi zelo previdne. V ZDA je takšnih primerov več in takšne samovozeče avtobuse najdemo v veliko mestih, predvsem v okolici univerz in tehnoloških centrov, ki sodelujejo pri razvoju in raziskavah na tem področju.

Še vedno pa velika večina takšnih testov poteka v zaprtem okolju, na posebnih poligonih, kjer je promet nadzorovan in so možna testiranja tudi pri večjih hitrostih. Najstarejše in najbolj poznano med njimi je Mcity v državi Michigan, Castle v Kaliforniji (tu največ testira Waymo) in Almono v Pensilvaniji, kjer večino testov opravi Uber. Takšen poligon nastaja tudi na Madžarskem, torej v naši neposredni bližini.

Slovenski potrošnik je precej skeptičen do uporabe osebnih avtonomnih vozil, poleg tega še posebej zanj velja, da lasten avtomobil občuti kot statusni simbol. Manj to sicer velja za mlajše generacije, pa vendar, ali mora posameznik za premik v razmišljanju novo tehnologijo najprej preizkusiti v javnem prometu?

Trenutne raziskave kažejo, da je več kot 40 odstotkov ljudi skeptičnih do uporabe tovrstnih tehnologij in da takšnemu avtu ne bi zaupali. Se pa ta trend izboljšuje glede na pretekla leta. V Sloveniji je situacija podobna, pri čemer je naša dodatna posebnost še navezanost na lastni avtomobil, ki je torej nekakšen statusni simbol, kot ste omenili. Za avtonomna vozila se pričakuje, da bodo v veliki večini uporabljena v javnem prometu in v souporabi, torej deljenju med uporabniki.



Pričakovati je in je tudi nujno potrebno za uspešno delovanje, da se število vozil na cestah drastično zmanjša in se tako poveča učinkovitost prometa. Več neodvisnih raziskav je namreč potrdilo, da bi v večini mest po svetu za vse potrebe mobilnosti zadoščalo le 20 odstotkov sedanje količine vozil. Izkaže se namreč, da je v določenem trenutku le tolikšen odstotek vozil aktiven, vsa druga so neaktivna oziroma nekje parkirana.

V resnici se več govori o nadomeščanju osebnih vozil na fosilna goriva z električnimi kot pa o tem, kako bi v globalu zmanjšali njihovo količino. S čim bi spodbudili gospodinjstva, da bi vsaj v prvem koraku namesto dveh ali treh avtomobilov imela samo enega? Z dobro ponudbo souporabe?

Na to nimam pametnega odgovora. Mislim, da bo edina prava motivacija finančna, torej da bodo gospodinjstva zaradi visokih dajatev prisiljena v takšen model, souporaba pa je seveda rešitev, ki se zdi najprimernejša. V centru mesta že danes določene skupnosti funkcionirajo tako, da imajo vozilo v solastništvu in potem dodatne potrebe pokrivajo z javnim prevozom (taksi ali rent-a-car), celoten strošek pa se enakomerno porazdeli med vse.

Kako in kdaj bodo avtonomna vozila premešala karte v slovenskem javnem prometu?

Na to težko konkretno odgovorim, saj je najprej treba urediti zakonodajo. Po mojih informacijah se na tem sicer aktivno dela, udeleženi pa so vsi pomembni igralci na tem področju. Torej, ministrstvo za infrastrukturo, nacionalni center za upravljanje prometa, Dars, GIZ ACS Slovenski avtomobilski grozd. Slovenija se je lani s podpisom memoranduma pridružila Avstriji in Madžarski pri gradnji skupnega poligona za testiranje avtonomnih vozil. Gre za območje na severovzhodu države, med Mariborom, avstrijskim Gradcem in Zalaegerszegem na Madžarskem. To je velik korak naprej, kajti vsi takšni projekti bodo odvisni predvsem od čezmejnega sodelovanja, saj bo treba poenotiti zakonodajo, pravila in standardizacijo.

Po mojih informacijah je v načrtu tudi uvedba posebnih testnih poligonov na slovenskem avtocestnem križu, kjer se bo testiralo predvsem komunikacijo med vozili ter med vozili in ustrezno infrastrukturo. Omeniti velja podjetje AV Living Lab, ki si želi testni poligon uvesti v nakupovalnem središču BTC, ki naj bi postalo prvo javno mesto, kjer bo ta tehnologija začela obratovati.

Je slovenska prometna infrastruktura primerna za avtonomna vozila, souporabo in delitev? S kakšnim prevozom bi lahko to kombinirali?

Zdaj še ni, se pa dela na tem. Pogoj za uvedbo avtonomnih vozil je tudi njihova povezljivost, torej ustrezna komunikacija med vozili in infrastrukturo. Govorimo o tako imenovanem omrežju 5G, ki predstavlja tehnološko podlago. V Sloveniji se je že lani zataknilo pri dodelitvi frekvenc za takšna omrežja, ne vem, kako daleč je zdaj ta zadeva. Prilagoditev infrastrukture je vsekakor pomembna in torej zelo pomemben začetni korak.

V evropskih mestih v zadnjem času izredno narašča priljubljenost drugih vrst prevoza, kot so na primer električna kolesa in skiroji, ki ravno tako delujejo po principu deljene uporabe oziroma souporabe. Tu verjetno velja iskati alternative ali dopolnjevanje samovozečim avtomobilom.

Kje/kdo bo po vašem pri nas testni poligon oziroma poskusni zajček?

Kakor trenutno kaže, bo eno prvih javnih mest za preizkušanje teh tehnologij nakupovalno središče BTC, zatem verjetno avtoceste. Na podeželju infrastruktura tega še dolgo ne bo omogočala oziroma bo možna uporaba vozil z delno avtomatizacijo. Torej takšno, kjer voznik še vedno aktivno nadzira vozilo in prevzame nadzor, ko je treba.