Gospodarstvo je kot voda, nekako najdemo pot

Na prvi okrogli mizi današnje Delove poslovne konference, ki zaključuje večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi, je beseda tekla o bankah in investicijskih družbah  

Po podatkih ATVP je v sklade lani prišlo za 375 milijonov evrov sredstev. Alfi skladi so se pojavili kot lokalen kapitalski trg, pravi Matjaž Filipič, soustanovitelj in direktor Alfi skladov.

 In kako ocenjuje  uspešnost prvih projektov skladov Alfi in Generali Natalija Stošicki, direktorica za razvoj produktov in programe EU, SID banka?  Kaj so lekcije in popotnica za naprej? »Skladi so bili uspešni upravljalci tudi pri privabljanju zasebnih vlagateljev. To je mehanizem, ki je izredno pomemben za Slovenijo. Ogromno denarja leži, a se ga ne plemeniti, da bi financirali rast in razvoj podjetij ter da bi podjetja lahko krepila položaj na mednarodnih trgih. V pokojninskih skladih, zavarovalnicah in v bankah je ogromno denarja,« odgovarja Natalija Stošicki.

Natalija Stošicki. FOTO: Blaž Samec/Delo

Omenila je tri nove, netipično bančne produkte, s katerimi nadgrajujejo možnosti vlaganj.

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022 na Gospodarski zbornici Slovenije 31.05.2022. FOTO: Blaž Samec/Delo

Eden od produktov je pomemben za raziskovalno sfero, dodaja. Država je doslej v glavnem financirala raziskave na univerzah, ne pa tudi v gospodarstvu. Drugi sklad je klasični sklad, namenjen start up podjetjem, katerim je treba zagotoviti obsežna sredstva za rast in zagon. Tretji sklad je vezan na demografsko sliko v družinskih podjetjih. Večina menedžerjev v teh podjetjih se bliža 60. letu in že iščejo naslednika. Dva 50-milijonska sklada zasebnega kapitala bosta financirala družinska podjetja in njihov nadaljnji razvoj.

Matjaž Filipič. FOTO: Blaž Samec/Delo

Kaj pa mali nepoučeni vlagatelj?

Luka Podlogar.  FOTO: Blaž Samec/Delo

Mali nepoučeni vlagatelj je v grobem omejen na bančne vloge, vzajemne sklade in naložbena življenjska zavarovanja, morda še na nekaj zlata in kripto valut v zadnjem času. Kako pa lahko vstopa v ostale naložbene razrede? Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments, pritrjuje, da male vlagatelje naložbe zelo zanimajo. Zakonskega okvira ta hip ni, obstaja pa v vladnih predalih zakon o alternativnih oblikah investicijskih skladov. Danes so mali vlagatelji omejeni na kupovanje manjših stanovanjskih nepremičnin, ki imajo nižji donos kot poslovne nepremičnine.

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022 na Gospodarski zbornici Slovenije 31.05.2022. FOTO: Blaž Samec/Delo

Od neslavnega konca Poteze je minilo več kot 10 let. Mlajših akterjev to ne boli, starejši akterji pa so še vedno previdni. S kakimi potezami v Alfi skladih vlagateljem zagotavljajo, da se ne bo zgodilo nekaj podobnega? Ni slabega posla, vse je stvar cene, odgovarja Matjaž Filipič. »Dodano vrednost lahko ustvarjaš lokalno – na območju Slovenije in Hrvaške, denimo,« dodaja. Dobri projekti vedno dobijo denar, je prepričan Filipič. Ali so slovenski podjetniki tudi dovolj podjetni? Mentaliteta podjetnikov s sosednje Hrvaške je po njegovem drugačna: vse se da. Slovenska mentaliteta je bolj »germanska«: dobro narediti, pa več narediti, kot si obljubil.

Benjamin Jošar. FOTO: Blaž Samec/Delo

Prek slovenskih vzajemnih skladov pristane na ljubljanski borzi le par odstotkov domačega premoženja. Mi torej »pomagamo« tujim podjetjem. Zakaj skladi ne vlagajo več doma? Ali smo pregovorno premajhni, ni likvidnosti ali manjka dobrih zgodb? Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladov pravi, da so vzajemni skladi najboljša oblika investiranja. Slovenski kapitalski trg po njegovem zagotavlja premalo likvidnih naložb.

Matjaž Lorenčič.  FOTO: Blaž Samec/Delo

Finančna pismenost se sicer dviguje, a kaj je ključni razlog, da se ljudje počutijo tako varni z vlogami na bankah, kjer realno sedaj izgubljajo med 5 in 10 odstotkov letno? Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirika, borznoposredniška hiša, meni, da je to vseprisotno vprašanje v slovenskem prostoru. Odgovor gre med drugim iskati v strahu in pasivnosti ljudi. Strankam dajemo odprte odgovore, zagotavlja.  Kvantnega preskoka glede nakopičenih milijard najbrž ne moremo pričakovati. Mlajše generacije so že bolj osveščene, dodaja. Dobivajo kontakt s finančnimi instrumenti, možnostjo naložb … Gospodarstvo je kot voda, nekako najdemo pot …, pravi. Zato: »Pridobivajte informacije,« poziva ljudi.

Delova poslovna konferenca Kapitalski trgi 2022 na Gospodarski zbornici Slovenije 31.05.2022 . FOTO: Blaž Samec/Delo

Privilegij premožnih

Bolj premožni Slovenci imajo pri upravljanju in plemenitenju premoženja privilegij, saj so s pomočjo raznolikih svetovalcev bolje informirani in imajo dostop do kvalitetnih specifičnih naložb, ki si jih lahko privoščijo … sicer tudi manj likvidnih in dolgoročnih. Kako bi lahko za maso dvignili finančno pismenost in s tem prispevali k večji poglobitvi kapitalskega trga? Jošar meni, da so banke v prejšnji letih naredile velik preskok pri transformaciji sredstev, ki se nabirajo na računih. Vprašanje finančne pismenosti pa je njegovem domača naloga že za osnovno šolstvo.

Anita Stojčevska. FOTO: Blaž Samec/Delo

Po podatkih mag. Anite Stojčevske, glavne izvršne direktorice SKB banke, je vlaganje v sklade v zadnjih letih zelo naraslo. Stranke želijo vlagati tja, kjer imajo donos, vse je vezano na pismenost. Ljudi je treba ozaveščati tudi o tveganjih, je prepričana. Negativna obrestna mera je zagotovo spodbudila ljudi, da so začeli razmišljati o alternativnih vlaganjih.

Domen Prašnikar: »Vse slovenske banke ste se od leta 2008 primarno fokusirale na stanovanjske kredite občanom, kar je z vidika varnosti in donosnosti razumljivo. Dana posojila občanom so se v tem obdobju dvignila za 50 odstotkov, medtem ko so se posojila podjetjem – nasprotno - prepolovila. Ali banke torej ne podpirate podjetij? Kdo jih, kako se je ta razkorak zapolnil, kako nameravate v prihodnje podpirati podjetja?« Anita Stojčevski je povedala, da je bilo leto 2008 učna ura za vse nas, za banke in podjetja. »Banke so v določenih poslih nasedle, kar je vodilo v povečanje slabih kreditov. Na drugi strani so se podjetja odločila, da samo na bančni kredit ne gre, in zato okrepila svojo lastno kapitalsko strukturo; od leta 2012 do danes je bil ta delež povečan skoraj za tretjino,« je dejala in dodala, da to pomeni, da banke ne moremo več čakati, da stranke pridejo same k nam, ampak moramo same poiskati primerne projekte.

V tem času se je slovenski bančni sistem konsolidiral in to podjetja to vedo, hkrati pa to zahteva od bank, da se poiščejo ostale dodatne priložnosti. »V tem obdobju je šlo v stečaj nekaj gradbenih podjetij, potem je bilo treba prodajati stanovanja in dejansko gradbeništva ni bilo. To je povzročilo, da so v nekem obdobju cene stanovanj padle, zatem pa ko se je gradbeništvo pobralo, je prišlo do dodatne ponudbe na trgu. Ker so šle obrestne mere navzdol, so občani lahko investirali v nepremičnine – po eni strani je bilo to potreba zaradi življenjskih okoliščin, po drugi strani pa odraz nizkih obrestnih mer, saj so se namesto za vlaganja v sklade odločili za vlaganja v nepremičnine. V Sloveniji je trg najemniških stanovanj nedodelan, poleg tega so še tu cene – ker je ponudba premajhna glede na povpraševanje, je vplivalo na skok cen nepremičnin. Ne smemo pozabiti, da pri tem ko smo banke želele financirati občane, smo bile v določenem delu omejene zaradi ukrepov BS. Banke začele pomemben boj, saj potrošniškega kreditiranja skoraj ni več, podjetja pa so začela iskati tudi druge alternative.«

Dolgoročno investiranje v domače gospodarstvo

Luka Podlogar je poudaril, da za dolgoročno investiranje v domače gospodarstvo potrebujemo zares najbolj dolgoročne vire in pokojninski skladi so edini primerni tak vir. Hrvaška nas je prehitela z obvezno vključitvijo v te sklade. Na vprašanje, kako vidi to pomanjkanje kvalitetnih virov pri nas doma in kake rešitve bi bile smiselne, da jim nova vlada kar takoj prisluhne, je Podlogar odgovoril, da so pokojninski skladi ključen odgovor, kako oživiti slovenski kapitalski trg. »Dejanski problem je, da nimamo dobro razvitih inštitucij, ki nimajo globine (menim na najrazličnejše sklade). Najbolj pomembno dolgoročno vlogo v državah igrajo pokojninski skladi. Pri nas so nerazviti, ker nimamo obvezne kontribucije v 2. steber (dajemo nekaj malega) – ostale države so uvedle obvezno prispevek in s tem poskrbeli za zapiranje pokojninske vrzeli. In ta je ena največjih groženj za prebivalstvo.«

Slovenija je država malih in srednje velikih podjetij, zato Podlogar meni, da ne bomo imeli nikoli super razviti borze, zato je naša naloga razvijati sklade, ki bodo financirali MSP-je, da ne bomo vedno odvisni od evropskih sredstev, saj moramo biti sposobni stati na lastnih nogah. Hrvaška je to naredila zelo dobro.

Je pan european pension plan morda primerna rešitev za večjo vključenost? Na to je Matjaž Lorenčič dejal, da je ideja enostavna, motiv je prepoznana potreba, ki izhaja iz Erasmus generacije. »Cilj je bila individualnost in prenosljivost znotraj EU. Trenutno imamo letos zakonodajo na mizi, ki pa je precej izmaličena od prvotne ideje. Še vedno imamo prostor, da sami naredimo, zadeva je preprosta. Zakonsko definiramo tretji pokojninski steber, vzpostavimo individualni pokojninski račun. Cilj je, da posameznik znotraj tega računa varčuje in investira brez davčnih bremen in naložbenih omejitev. V primeru predčasnega prenosa iz tega okolja plača vse davčne obveznosti za nazaj in morda dodatno kazen. Če pa izpolni določene upokojitvene pogoje, lahko zbrana sredstva po lastni presoji črpa, pri čemer se premoženje v tretjem stebru v celoti deduje. Potrebna sta le politična volja in jasno sporočilo prebivalcem.«

Na to je Jošar pridodal, da je davčna stimulacija zaželena, vendar tudi brez tega bi moralo biti bolj prisotno zavedanje o potrebni varnosti za starost. »Demografska slika je jasna, zato je treba nagovarjati 2. in 3. steber. Stvari se odvijajo prepočasi, moramo se osredotočiti na odpravo starostne revščine.«

Za nadaljnjo konsolidacijo bančnega sistema

ECB je izredno previdna pri svojih napovedih, a rast obrestnih mer se zdi zelo verjetna, je dejal Domen Prašnikar in dodal, da je za banke to kar dobra novica, saj bodo povečali marže. »Kako pa ocenjujete, da se bodo podjetja soočala z naraščajočo inflacijo in višjimi obrestnimi merami? Delež NPL-ov se od vrha v 2013 trendno znižuje proti nuli, ampak verjetno imamo v prihodnjih letih vsi izziv. Boste banke profitabilne v prihodnje?« Na to je Anita Stojčevska odgovorila, da je ECB previdna v napovedih, pričakovanje trga so, da bodo šle obrestne mere gor. »Delež NPL je pri nas zelo, zelo majhen. Podjetja in občani so zelo previdni. Imamo visoko povpraševanje podjetij po kreditih, saj skušajo izkoristiti priložnost za prilagoditev svoje proizvodnje, da skušajo nekatere zadeve proizvesti v Sloveniji itd. Podjetja imajo na razpolago nekaj sredstev iz naslova načrta za odpornost in razvoj, povezano z zelenim prehodom. Biti je treba zmeren in previden in hkrati pomagati ekonomiji, da razvija svoje potenciale.«

Po njenih besedah je sama dobičkonosnost bank poseben izziv, še posebej v slovenskem bančnem prostoru, ker je prostor majhen, veliko je bank in konkurenca je močna; marže so še zmeraj nizke, če pogledamo slovenski bančni trg. »Če želimo biti tudi stabilno bančno okolje, moramo iti v nadaljnjo konsolidacijo bančnega sistema. Brez ekonomije obsega ni mogoče delati stabilen bančni sistem.«

Okrogla miza na temo Banke in investicijske družbe, na kateri so sodelovali (od leve proti desni): moderator Domen Prašnikar,  Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladov, Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke, Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike BPH, Natalija Stošicki, direktorica oddelka za razvoj produktov in evropske programe SID banke, Matjaž Filipič, soustanovitelj in direktor Alfi Skladov, in Luka Podlogar, predsednik uprave Generalija Investments.. FOTO: Blaž Samec/Delo

Natalija Stošicki pa je pridodala, da nastajajo t.i. debit skladi, ki so konkurenca komercialnim bankam in imajo več fleksibilnosti in manj regulativnih zahtev kot jih imajo banke. »Presenečena sem bila, kako pokrivajo večja tveganja, ki jih prevzemajo. Če ti ne posluješ dobro, če vlagateljem ne prinašaš določenega donosa, potem takega vlagatelja za vedno izgubiš.«

Matjaž Filipič pa je dodal, da v okviru njihovega sklada deluje tudi kreditni sklad, je pa razlika med različni trgi po svetu. »Mi se za stranko za pol ali milijon evrov zelo, zelo potrudimo, banke pa plujejo kot tanker. Stranke nas pridejo spraševati po posojilu, v bistvu pa rabijo kapital. Sedaj bo na voljo še več alternativnih skladov. Pri slabih terjatvah prevladujejo turistična podjetja, razlika pa je, da so v Avstriji taki krediti tudi 30-letni, v Sloveniji pa za to panogo dobiš 10-letni kredit.

Kam vlagati

Kam vlagati s perspektive malega vlagatelja – ali so nepremičnine lahko branik pred inflacijo? Filipič je pojasnil, da so njihov nepremičninski sklad poslovne nepremičnine, kjer je veliko manj špekulacije, najemnine pa so enake že nekaj let. »Mi smo aktivni tudi v energetiki, vstopamo z velikimi koraki na to področje.«

Na vprašanje, kam pa naj podjetja naredijo s presežnimi denarnimi sredstvi, pa je Luka Podlogar odgovoril, da če jih podjetja imajo, naj jih izplačajo lastnikom. »Če pa imajo poslovne ideje, pa naj investirajo v svoj ali sorodne biznise, ali pa namenijo za svojo širitev v tujini, vzpostavljanje novih predstavništev, kupovanje novih strojev itd. To da bi podjetja investirala  v neke finančne instrumente, ni na mestu.«

Kakšna je optimalna struktura, ki jo imajo vzajemni skladi z vidika portfelja, pa je zanimalo Stojana Petriča ter ali je to problem slovenskega menedžmenta ali problem pomanjkanja kapitala, da nimamo večjih skokov v prevzemni politiki doma in po svetu s strani slovenskega menedžmenta? Benjamin Jošar je odgovoril, da je optimalna razpršitev v globalne sklade.  Podlogar pa je kot vzrok navedel, da je morebiti tudi, da imajo v premalo situacijah menedžerji lastniški delež v podjetjih in zato tudi preslabo oblikovano politiko nagrajevanja. »Tu je treba narediti več – pri podjetjih, ki jih prevzamemo, spremenimo politiko nagrajevanja, da vzpodbudimo večjo motivacijo. Drugo pa je davčna stimulacija, ker ni nobenih instrumentov glede lastništva v podjetjih.«

Glede razvitosti kapitalskega trga je, kot je dejal Matjaž Filipič, v tujini zgodovinska DNK drugačna. »Vsi ti skladi imajo svojo evolucijo, v tujini so že 50 let del kapitalskih trgov, pri nas 5 let. Mogoče je tudi kolonialna logika, zato je samoumevno, da se odpravijo na tuje trge, pri nas tega ni.«

GRAFIKA: Delo