Pristop, ki ne pomeni prednosti, ampak nujo

»Učinkovito, učinkovitejše, industrija 4.0«, so lepo ponazorili bistvo četrte industrijske revolucije v škofjeloškem Polycomu, ki je leta 2018 zmagal na izboru za Delovo podjetniško zvezdo. Prav razumevanje in sprejemanje tega pristopa sta v veliki meri zaslužni za njihove zavidljive poslovne rezultate. Industrija 4.0 je trend, ki se mu gospodarstvo ne more več izogniti. Za velika proizvodna podjetja sta uvajanje naprednih tehnoloških rešitev in digitalizacija že skoraj samoumevna, sta v polnem teku, za mala in srednja podjetja pa je to še vedno velik izziv – ne samo v Sloveniji.

Industrija 4.0 prinaša podjetjem okretnost, prilagodljivost, produktivnost in sposobnost za proizvodnjo novih izdelkov. Vključuje napredne tehnologije, globoke, močno razširjene procesne spremembe ter potrebe po izpopolnjevanju in prekvalifikaciji delovne sile, kar je najtrši oreh za mala podjetja. A če ne bodo ničesar storila v tej smeri oziroma če bodo na tej poti preveč zaostala, ne bodo konkurenčna in ne bodo mogla preživeti. Zato si države in širša skupnost prizadevajo pospešiti uvajanje nujnih sprememb.



Da bi ugotovili, kakšno je stanje, so na mednarodni ravni zagnali projekt Digital Regions, ki se delno financira iz programa Interreg Europe. Namen projekta je s skupnimi močmi podpreti proizvodni sektor s prilagoditvijo inovacijskih politik za vpeljavo industrije 4.0. Vanj se je vključilo osem evropskih regij: Bolgarija, Zgornja Frankonija (Nemčija), obmejna Irska in zahodna regija Irske, srednja regija Portugalske, zahodna regija Romunije, Slovenija, Kantabrija (Španija) in kanton Bern v Švici. V okviru projekta so opravili analizo stanja v njegovih partnericah. Glavni cilj partnerstva Digital Regions je doseči 15-odstotno povečanje števila malih in srednjih podjetij (MSP) iz proizvodnega sektorja, ki uporabljajo rešitve industrije 4.0.

Ne prednost, ampak nuja

Slovenska partnerica je Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V prizadevanju za uvedbo digitalizacije na vse ravni oziroma področja v slovenski družbi je ustanovila digitalno inovativno središče 4PDIH, katerega osnovna naloga je identifikacija potreb, priložnosti in potencialnih partnerjev za oblikovanje in izvajanje prebojnih projektov na področju digitalizacije. Kot nam je povedal Jure Verhovnik iz 4PDIH, imajo bogate izkušnje tako z digitalizacijo kot z oblikovanjem partnerstev za domače in mednarodne projekte.



Na vprašanje, v kakšni prednosti bodo gospodarstva, ki bodo prej vpeljala industrijo 4.0, je Verhovnik odgovoril: »Vpeljava pristopa industrije 4.0. ni samo prednost, ampak nuja, saj bodo naša proizvodna podjetja le tako sposobna tekmovati z najrazvitejšimi gospodarstvi v Evropi in zunaj nje. In samo tako bodo lahko v največji možni meri izkoristila prednosti, ki jim jih ponujajo digitalizacija, avtomatizacija, robotika, internet stvari, umetna inteligenca. Brez omenjenih pristopov dolgoročno ne bodo konkurenčna, ustvarjala bodo nizko dodano vrednost, kar ob višjih stroških človeških virov v EU hitro pripelje do zaprtja podjetja.«

Preveč obotavljivo

In kaj je pokazala raziskava? Večjih razlik med regijami niso zaznali. Kolikor jih je bilo, so izhajale iz tradicije v proizvodnji posamezne regije. Nekaj ključnih ugotovitev, ki veljajo za vse partnerice v projektu: v 60 odstotkih je znanje o konceptu industrije 4.0 večinoma majhno ali površno. Ko je govor o motivaciji za prehod v industrijo 4.0, so za 62 odstotkov anketiranih podjetij motiv predvsem novi izdelki ali storitve, za 68 odstotkov je to izboljšanje znanja in spretnosti, močna spodbuda je povečanje produktivnosti (Portugalska 84 odstotkov, Nemčija in Švica 78 odstotkov).



Večina anketirancev meni, da nimajo dovolj časa, usposobljenih virov ali znanja za vlaganje v digitalizacijo, zato več kot 65 odstotkov malih in srednjih podjetij še ni pripravilo svoje digitalne strategije. Od 60 do 70 odstotkov anketirancev ne ve za nobene pobude oziroma programe, ki ponujajo malim in srednjim podjetjem podporo na področju industrije 4.0 ali digitalne preobrazbe. Večina anketirancev tudi ne pozna možnosti financiranja njene uvedbe. Največje zavedanje o možnostih financiranja je v Sloveniji (91 odstotkov), najmanjše v Švici (50 odstotkov).

Le petina dobro seznanjenih

Kot rečeno, med regijami ni bilo velikih razlik, a nas je vendarle bolj natančno zanimalo, kako anketirana slovenska podjetja razmišljajo o prehodu v tehnološko naprednejšo konkurenco. Po Verhovnikovih informacijah je bila anketa po več kanalih posredovana na okoli 400 naslovov malih in srednjih podjetij v Sloveniji, vrnilo se je 26 v celoti izpolnjenih vprašalnikov.
Če sklepamo po odgovorih, slovenska podjetja pripisujejo digitalizaciji velik pomen, vendar se jih vanjo večina še ni celovito vključila. Kar pomeni, da nimajo pripravljenih strategij oziroma drugih dokumentov, ki bi celovito opredelili trenutno stanje, zastavili cilje in aktivnosti za dosego ciljev.



Konkretno pa: z izzivi industrije 4.0 se srečuje skoraj 86 odstotkov vprašanih. Samo okoli petina anketiranih podjetij dobro pozna tematiko industrije 4.0 oziroma aktivno dela v tej smeri. Kar 45 odstotkov jih še ni sprejelo digitalne strategije, 35 odstotkov jih ima to še v načrtu, pet odstotkov jo je že izpeljalo, v 15 odstotkih pa je prav zdaj v teku.

Glavni cilji podjetij v prihodnjih treh letih (namreč tisti, katerih prvi pogoj je opisana tehnološka posodobitev) so: vpeljava novih izdelkov (83 odstotkov anketirancev), povečanje produktivnosti (78 odstotkov), povečanje kompetence zaposlenih (79 odstotkov). Med motivi zanjo pa so izstopanje na trgu (56 odstotkov anketirancev), inovativnost (52 odstotkov) in zahteve trga oziroma pritisk konkurence (35 odstotkov).

Več kot 80 odstotkov odgovorov so posredovala podjetja, ki so za male in srednje »uporabnike« principa industrije 4.0 dobavitelji tehnologije ali tehnološki svetovalci.

Spreminjati miselnost

Ocena stanja bo najboljša podlaga za predlaganje ukrepov, s katerimi bi regije spodbudile hitrejše uvajanje koncepta industrije 4.0, podjetja pa izboljšala svoje poslovne modele in procese, razvijala nove kapacitete in s tem ohranjala svoje konkurenčne prednosti. Ukrepi za sofinanciranje digitalne transformacije malih in srednjih podjetij v Sloveniji obstajajo (vavčerji na temo digitalizacije, razpis P4D, razpis e-poslovanje, javni poziv za sofinanciranje stroškov digitalizacije prodajnih poti itn.). V teku je še nekaj projektov z istimi cilji – na državni ali mednarodni ravni.

Jure Verhovnik je povedal: »Osebno menim, da je na nas vseh, da ob finančnih spodbudah naredimo še več na področju ozaveščanja in spreminjanja miselnosti nosilcev oziroma odločevalcev v proizvodnih podjetjih v smeri industrije 4.0.«