Po večjih nesrečah več zanimanja za zavarovanja

S predsednikom uprave Zavarovalnice Sava Joštom Dolničarjem smo se pogovarjali o posledicah poplav v podjetjih, o njihovi ozaveščenosti, o vlogi zavarovanj ter o novih tveganjih, ki nastajajo s spremembami v poslovnem okolju, in o kadrovskih izzivih v zavarovalništvu.

Ali že lahko potegnete črto pod škodami zaradi letošnjih poplav?

Smo v procesu reševanja zahtev. Prva ocena je bila, da bo škod pri nas do 90 milijonov evrov, trenutno kaže, da jih bo nekaj manj. Do zdaj je bilo prijav škod za nekaj manj kot 35 milijonov, od tega smo jih 15 milijonov že izplačali. To je le iz naslova poplav, vendar so bila letos še druga neurja, zato je za zavarovalnice letošnje leto zelo zahtevno.

Kako močno so poplave prizadele podjetja, če ocenjujete skozi škode, ki ste jih obravnavali?

Zavarovanost za primer poplave ni tako pogosta. Gledano številčno je več prijav škod od fizičnih oseb, tudi vrednost izplačanih škod bo večja pri njih. Podjetja so v preteklosti večkrat ocenila, da je tveganje zanje sprejemljivo in so raje optimizirala zavarovalne premije. To pomeni, da nepremičnin in/ali opreme niso zavarovala za primer poplave ali jih niso zavarovala na polno vrednost, temveč na dogovorjeno vrednost (zavarovanje na prvi riziko).

Zaposleni z delovnih mest na delovne akcije

Dejstvo je, da zavarovanje proti poplavi včasih stane nekaj več, sploh za podjetja, ki so na poplavno ogroženih področjih – vse je odvisno od tega, v kateri razred poplavne nevarnosti spadajo. Glede na pogostost/intenzivnost poplav v preteklosti imamo zavarovalnice oblikovane poplavne razrede, na osnovi katerih izračunamo zavarovalno premijo. Se pa izjemoma tudi zgodi, da kakšnega podjetja proti poplavi ne zavarujemo, ker ocenimo, da je tveganje preveliko.

Po letošnji izkušnji boste verjetno še bolj pozorni.

Vsekakor. Opažamo pa tudi povečano povpraševanje po kritju poplave. Zavarovalnice vedno ocenjujemo tveganje in ob vseh novih okoliščinah bomo ponovno preverili, ali smo v preteklosti delali pravilno oziroma, kaj moramo izboljšati. In seveda bomo tudi v prihodnje spremljali in analizirali vsa tveganja. Pri zavarovanju poplave so ključni protipoplavni ukrepi in poplavna območja. Stroka tako močnih poplav ni predvidela, ni jih niti na 500-letnih poplavnih kartah, tudi to področje bo treba prilagoditi novim razmeram

Kako so vam sodobne tehnologije in digitalizacija pomagale pri ocenjevanju škod ter na splošno pri obravnavi zahtevkov?

Danes zahtevek fizične osebe obravnavamo v povprečju nekaj dni, v preteklosti smo porabili nekaj tednov. Tehnologije nam omogočajo nekajkrat hitrejšo izvedbo postopkov. Obrazce imamo objavljene na spletni strani, stranke jih večinoma izpolnijo, dodajo dokaze, kot so računi in fotografije, in jih pošljejo elektronsko. Določeni del zahtevkov lahko obravnavamo s pomočjo programov, ki imajo že vgrajeno tudi umetno inteligenco, in če so ugotovitve v skladu s pričakovanji, primer lahko zelo hitro končamo z izplačilom. Ko je treba škodo oceniti na terenu, si že nekaj let pomagamo z droni, z njimi lahko naredimo posnetke in izmere področja, kjer se je škoda zgodila.

Včasih so morali zaposleni pri delu tudi plezati na stavbe, danes za to skoraj ni več potrebe, kar povečuje tudi varnost. Drone vključujemo tudi pri ocenah rizika pred sklenitvijo zavarovanja, s pomočjo posnetkov dobimo točne površine in tipe zgradb ter lahko zelo natančno ocenimo, katere samozaščitne ukrepe je treba ponekod izvesti. Vse to je mogoče, ker so različni informacijski sistemi in baze podatkov med seboj povezani. Ne samo, da na ta način pospešimo in poenostavljamo procese, so tudi bolj trajnostni.

Kako ozaveščeni so v podjetjih o pomenu zavarovanj?

Glede na študije smo v Sloveniji za katastrofalne nevarnosti kar dobro zavarovani, čeprav se morda zdi drugače. Večji katastrofalni dogodki vedno prinesejo dodatno zavedanje o tem, da se nekaj lahko zgodi, tudi če smo v preteklosti ocenili, da je to zelo malo verjetno. Zaradi tega je trenutno več povpraševanja po poplavnih kritjih, izkušnje pa kažejo, da to traja nekaj mesecev.

Trenutno ponudbe, ki jih pripravljamo za podjetja, praviloma vključujejo tudi nevarnost poplave, nato sledi pogovor z zavarovancem o tem, katera kritja res potrebuje, da bo zavarovanje kakovostno in finančno sprejemljivo. Strankam vedno svetujemo, da izberejo vrednost, ki jo želijo imeti nadomeščeno v primeru določene katastrofe, in se pogovarjamo o tem, koliko škode bi lahko nosile stranke same, ne da bi to materialno vplivalo na njihovo poslovanje. S temi odbitnimi franšizami stranka lahko zniža zavarovalno premijo.

Jošt Dolničar: Zavedanje o kibernetskih nevarnostih je čedalje večje, se pa to področje v zavarovalništvu in svetovnem pozavarovalništvu še razvija. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Verjamemo, da je trenutno zavedanje strank o poplavnem tveganju ustrezno, kako bo čez pol leta, pa je odvisno tudi od države. Ta lahko torej spodbuja, da imamo ustrezne protipoplavne ukrepe, da se gradi na ustreznih področjih in da so tipi gradnje ustrezni, da zdržijo določene ekstremne dogodke in podobno. Država lahko v določenih ekstremnih primerih nastopi tudi kot garant, kajti zavarovalnice ne moremo vedno vsega zavarovati, ker smo odvisne od svetovnega zavarovalnega oziroma pozavarovalnega trga.

Kako se velike spremembe v poslovnem okolju v zadnjih letih odražajo v potrebah po zavarovalnih produktih – kakšni so trendi na področju zavarovanj za podjetja?

Podjetja se v osnovi zelo zavedajo pomena zavarovanja, seveda najbolj za nevarnost požara na objektu, strojih in zalogah. Za naravne nesreče, kot sta poplava in potres, je tega nekoliko manj, je pa to zavarovanje zelo smiselno. Verjamem, da se bo zdaj to spremenilo, sploh, če bo tudi država izvedla potrebne aktivnosti. V zadnjih letih podjetja pogosteje zavarujejo tudi izpad dohodka zaradi ustavitve proizvodnje, povpraševanja po tem je čedalje več.

Prav tako se vedno bolj zavedajo nevarnosti, ki izvira iz njihove odgovornosti za produkte, kot tudi splošne odgovornosti. Tu se predvsem zvišujejo kritja – v preteklosti so bile zavarovalne vsote precej nizke. Omeniti velja še en trend, ki pa se, zanimivo, pojavlja v ciklih. To je zavarovanje pred kibernetsko nevarnostjo, za katero kaže, da se podjetja zanj odločajo na podlagi informacij iz okolja. Ko se zgodi neki vdor, je interesa več, potem spet nekoliko upade. V splošnem lahko rečemo, da je zavedanje o kibernetskih nevarnostih čedalje večje, se pa to področje v zavarovalništvu in svetovnem pozavarovalništvu še razvija, produkti se izboljšujejo in tudi ni vedno na razpolago vse, kar si podjetja želijo.

Poskrbimo za dobro zaščito vrat v digitalni svet

Slovenske zavarovalnice smo vpete v mednarodno okolje, odvisne smo od tujih ponudnikov in se prilagajamo tako, da lahko ponudimo vse produkte, ki so na voljo v tujini. Naj poudarim še to, da je pri zavarovanju kibernetske varnosti ključno, da podjetja s pomočjo IT-stroke poskrbijo najprej za ustrezno tehnično in programsko zaščito ter da v to ustrezno investirajo. To je velikokrat tudi pogoj za sklenitev zavarovanja.

Opažate velike razlike v kakovosti zavarovanj glede na tip podjetja, izvozno naravnanost in podobno?

Izvozniki praviloma sklepajo kakovostnejša zavarovanja. Velikokrat njihovi naročniki zahtevajo, katera kritja in kako visoke zavarovalne vsote za posamezna tveganja morajo imeti. Prav tako opažamo, da se ustrezneje zavarujejo v večjih podjetjih, tako tistih v tuji lasti kot slovenskih. Pripravljeni so sprejeti višje odbitne franšize za določene nevarnosti, da optimizirajo stroške, hkrati pa se odločajo za nekoliko višje zavarovalne vsote.

Manjša podjetja pogosto na zavarovanje gledajo predvsem kot na strošek – vse do prve škode, oziroma o tem razmislijo, ko se zgodi večja nesreča, kot so bile poplave. V Zavarovalnici Sava prav zdaj prenavljamo produkte, ki so namenjeni manjšim podjetjem, tako da jim bomo v začetku naslednjega leta predstavili kakovostnejšo paketno ponudbo, ki jim bo bolj pisana na kožo in iz katere bodo lažje izbirali kritja glede na dejavnost.

Vodenje Zavarovalnice Sava ste prevzeli pred dobrim letom dni. Kakšna je vaša strategija, kako se spreminja pod vašim vodstvom?

Primarno sledimo trendom na področju vseh tehnoloških izboljšav, kar je zavarovalnica sicer delala že pred mojim prihodom, sam sem to samo še pospešil. Na kadrovskem področju imamo izzive, ki izhajajo iz tehnoloških trendov. Vsi zaposleni se moramo zavedati, da danes potrebujemo več tehničnega in informacijskega znanja, čeprav nismo strokovnjaki za to. Samo tako lahko pravilno rešujemo škodne primere in ustrezno oblikujemo produkte, ki jih stranke potrebujejo.

Srečujemo se tudi s pomanjkanjem kadrov na nekaterih delovnih mestih, posebej tam, kjer je potrebnih več tehnoloških znanj. Zato vlagamo v izobraževanja in intenzivno spodbujamo interne prekvalifikacije. Pomembna se mi zdita odprta kultura vodenja, ki spodbuja medsektorsko sodelovanje, ter vodenje z zgledom, podpiram kroženje zaposlenih v kolektivu in spodbujam interna napredovanja, če je le interni potencial za to. Na tem področju se res trudimo, kako uspešni smo, pa bo pokazal trg.

Kako pa poskušate v razmerah, ko na trgu dela manjkajo tudi profili, ki jih potrebujete v zavarovalnicah, privabiti okrepitve? Še posebej glede na to, da povpraševanje po njih prihaja iz čedalje več panog.

Res je, panoge se med seboj prekrivamo, kot smo se tudi v preteklosti. Mislim, da imamo zavarovalnice to prednost, da smo že v preteklosti potrebovale vse profile, od matematikov, elektro- in strojnih inženirjev ter fizikov do družboslovcev najrazličnejših smeri, največ pa ekonomistov in pravnikov. Že pred dobo digitalizacije in umetne inteligence smo zaposlovali veliko matematikov in informatikov.

Osrednji dejavnik inovativnosti v podjetju je podpora vodstva

Menim, da smo na trgu ustrezno pozicionirani, dejstvo pa je, da je veliko bolj zahtevno dobiti kadre za ta področja, kot je bilo včasih. Priložnosti iščemo v povezovanju s fakultetami in že v času študija identificiramo ustrezne kadre oziroma jim prestavimo naše delovanje ter pogled v prihodnost, na drugi strani pa nagovarjamo tiste, ki so že na trgu dela in se poistovetijo z našo vizijo, ter jim predstavimo možnosti za karierni razvoj pri nas.

Trudimo se za to, da v skladu z možnostmi ponujamo ustrezno visoke plače ter dodatne bonitete sodelavcem, kot so dodatno pokojninsko zavarovanje (drugi pokojninski steber), dodatno zdravstveno zavarovanje, starši prvošolčkov imajo prost prvi šolski dan, vsak zaposleni en delovni dan vsako leto nameni za družbeno koristne aktivnosti, kot delodajalec spodbujamo fizično aktivnost sodelavcev – na splošno se trudimo za to, da zaposlenim omogočamo kakovostno delovno okolje, in verjamem, da je to tudi eden od pogojev, da se bolje počutijo tudi zunaj službe.