Najslabši plačniki slovenskim podjetjem so Italijani

Ljubljana – Znižanje vrednosti ruskega rublja in turške lire v zadnjem času znova opozarja izvoznike na valutna tveganja. Slovenska podjetja se v tujini srečujejo tudi z neplačili kupcev – glede tega je statistično najbolj nevarna Italija – in drugimi finančnimi tveganji. Kako lahko na ta odgovorijo podjetja?

»Zadnja leta se slovenska podjetja ponovno množično usmerjajo v mednarodno okolje, zato se povečuje povpraševanje po produktih, s katerimi se lahko zavarujejo pred potencialnimi tveganji. Zaznavamo vse večje zavedanje podjetij o obstoju finančnih tveganj in pomembnosti njihovega obvladanja,« pravijo v banki Intesa Sanpaolo.


 

Rubelj in druge nevarnosti

Neugodna nihanja deviznih tečajev lahko podjetjem bistveno zmanjšajo dobičke ali jih celo pahnejo v izgubo. Rusija je eden največjih neevrskih trgov za slovenske izvoznike, kjer sta v preteklosti zaradi padca rublja utrpela škodo dva velika slovenska izvoznika Gorenje in Krka. »Tveganje ruskega rublja primarno odpravljamo z naravnimi metodami, to je s povečevanjem nabav v ruskih rubljih in s prilagajanjem prodajnih cen. Delno valutno pozicijo zavarujemo tudi z uporabo izvedenih finančnih instrumentov,« pojasnjujejo v novomeškem generiku.

V Gorenju so sprejeli politiko upravljanja valutnih tveganj, ki temelji na vnaprej določenih planskih deviznih tečajih: »Ponavadi zavarujemo veliko večino planirane izpostavljenosti denarnih tokov. Sklepamo zavarovanje planiranih denarnih tokov z izvedenimi finančnimi instrumenti za krajša obdobja, bolj postopno in trajno. Precej tudi zato, ker smo v zadnjih letih priča različnim, tudi nekonvencionalnim dejavnikom – kot so kvantitativno sproščanje, politični vplivi, carinske ovire –, zato je težko predvideti prihodnja tečajna gibanja.« Dodajajo, da tako konkurenti kot ruski kupci in distributerji večkrat na leto prilagajajo cene v veliki meri v povezavi z gibanjem tečaja. Tako ni več smiselno biti preveč dolgo »zaklenjen« na določenem tečaju.
Tudi v Riku so deloma izpostavljeni valutnemu tveganju, denimo v Veliki Britaniji, a imajo večino poslov vezanih na evro. Valutno tveganje obvladujejo z uravnavanjem prodaje in nabave v tuji valuti.
 

Poslovanje podjetja je lahko ogroženo

»V Riku se srečujemo s kreditnim tveganjem, pri katerem je zaradi neporavnanih obveznosti izvajalcev in partnerjev lahko ogroženo poslovanje podjetja. Prav zato poslujemo s podjetji, katerih bonitete tekoče spremljamo, in od poslovnega partnerja pričakujemo ustrezen instrument zavarovanja za plačilo,« pojasnjuje prvi človek Rika Janez Škrabec. Za zavarovanje kreditnega tveganja torej uporabljajo zavarovanja terjatev oziroma odkup terjatev, dodatno se zavarujejo z bančnimi garancijami izvajalcev in drugimi finančnimi instrumenti ter redno nadzirajo finančne izkaze izvajalcev in poslovnih partnerjev.
Manj so izpostavljeni obrestnemu tveganju, saj se ta pojavlja le v primerih tveganja plačilne sposobnosti, poleg tega pa se je v slovenskem finančnem okolju v zadnjem času razširil delež kreditov s fiksno obrestno mero, pravi Škrabec: »Obrestno tveganje in tveganje nelikvidnosti zavarujemo z likvidnostno rezervo v obliki neizkoriščenih kreditnih linij ter vezanih kratkoročnih depozitov.«

Na vprašanje, kakšno podporo daje slovensko finančno okolje podjetjem pri ukvarjanju s temi tveganji, Škrabec odgovarja, da omogoča ustrezne rešitve. Treba pa je strošek zavarovanja pred tveganji ustrezno vključiti v uravnavanje denarnih tokov, profitabilnosti projekta in likvidnosti podjetja.

Med najbolj običajnimi in pogostimi oblikami zavarovanja pred tveganji neplačil pogodbenih obveznosti spadajo bančne garancije in akreditivi, pravijo v banki Intesa Sanpaolo, kjer so v zadnjem letu razširili paleto storitev na področju mednarodnega financiranja in zavarovanja ter uvedli izvedene finančne instrumente za zaščito pred valutnimi in obrestnimi tveganji.


 

Neplačila Rusov povzročijo veliko škodo

Eno pomembnih finančnih tveganj za podjetja v tujini je neplačilo od kupca. »Ne glede na vzrok neplačila je posledica ista – izpad plačila, odpisi terjatev, manjši dobiček ali celo izguba, v skrajnem primeru celo insolventnost podjetja,« pravi direktor prodaje SID – Prve kreditne zavarovalnice Damir Lovenjak.

Najboljša rešitev za podjetja je, če lahko zahtevajo avansna plačila v domači valuti. Vendar v globalnem in zelo konkurenčnem okolju to ni več možno toliko kot nekoč, pravi Lovenjak. Podjetje se tveganju neplačila izogne z zavarovanjem terjatev pri kreditni zavarovalnici. Če tuji kupec oziroma dolžnik ne plača svojih obveznosti, to terjatev poravna zavarovalnica.

Pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici podjetja največ zavarujejo terjatve do kupcev iz Nemčije, Italije, Avstrije in Hrvaške, torej najpomembnejših slovenskih izvoznih partneric. »V našem portfelju je pomembna tudi Rusija, kjer je sicer manj kupcev, vendar so številke zelo velike zaradi velikosti ruskega trga,« pojasnjuje sogovornik.

Na vprašanje, na katerih tujih trgih pride največkrat do neplačil, Lovenjak odgovarja, da je statistično gledano najbolj nevarna država za poslovanje Italija: »Zaradi svojih značilnosti – veliko število majhnih družinskih podjetij, sredozemska miselnost – je že vrsto let na prvem mestu po številu primerov izplačila škode. Je pa res, da so škodni zahtevki razmeroma nizki. Na drugi strani imamo Rusijo, kjer je sicer takšnih primerov manj, so pa bistveno višji oziroma povzročijo večjo enkratno škodo.« Pri tem omenja še Poljsko, kjer so navzoče vse globalne korporacije, in je po njegovem mnenju najbolj zahteven trg v Evropi: »Ker je poljski trg tako zelo konkurenčen, imajo podjetja bistveno manjšo pogajalsko moč in zato tudi nizke marže. Ne glede na to, da Poljska v času krize ni bila nikoli v recesiji, število insolvenčnih postopkov narašča iz leta v leto.«