Izzivi za Slovenijo za digitalni zeleni prehod

Tretji panel je namenjen tematiki digitalnega in zelenega prehoda ter intenzivnejšem povezovanju. Mnenja so Zoran Stančič, izredni svetovalec na generalnem direktoratu Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (DG CNECT), ter Davor Jakulin, generalni direktor podjetja ATech, in Domen Prašnikar, direktor družbe Valior.

Moderator, Gregor Umek, vodja projekta Digitalno središče Slovenije – Tehnologija za ljudi (MGRT) je uvodoma dejal, da se pripravlja nova digitalna strategija razvoja Slovenije 2030, zanje pa je ključna nova industrijska strategija – do 2030 doseči 65.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, predvsem na področju digitalnega, pametnega, trajnostnega razvoja. Pri tem bodo pomembna finančna sredstva, na voljo bo 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in 660 milijonov povratnih sredstev, od tega bo 21,5 milijona namenjenih za digitalni prehod. Kot pomembno pa je Umek izpostavil, da nobena reforma ne sme škodovati okolju. Gospodarsko ministrstvo bo 427 milijonov namenila za energetsko učinkovitost gospodarstva, digitalno transformacijo in dvig produktivnosti.
 

Digitalni zeleni prehod

Kje je Slovenija in kaj bi bilo treba še narediti za digitalni zeleni prehod in kje so izzivi? Kot je pojasnil Stančič, je mnenje Evropske komisije jasno napisano. Slovenija zaostaja že v zadnjih 4 letih, kot razloge za to pa se v načrtu za okrevanje in odpornost izpostavlja dejstvo, da 40 odstotkov ozemlja v Sloveniji spada pod Naturo 2000, drugo pa je tudi nasprotovanje lokalnih skupnosti. Tako je za Slovenijo med drugim značilna velika odvisnost od cestnega prometa,  nizka uporaba javnega prevoza, vemo pa, da promet povzroča 42 odstotkov vseh emisij. »Država je nadpovprečno izpostavljena škodam iz podnebnih sprememb, saj pri nas velik del prebivalstva živi na poplavnih območjih. Se je pa izboljšala kakovost vode, imamo pa velike težave pri izgubi vode.«

Na digitalnem področju mora kot pravi Stančič, Slovenija med drugim izboljšati širokopasovne povezave, povezavo podeželja, izziv ostaja uvajanje 5G. Je pa pozitivno, da kar 75 odstotkov slovenskih podjetij uporablja digitalne tehnologije, kar je bistveno nad evropskim povprečjem. V storitvah je stopnja digitalizacije višja, pa tudi v turizmu in podjetjih, ki so vključene v mednarodne globalne verige vrednosti. Bistveno pod povprečjem pa jih uporablja storitve e-uprave.

»Glavni vir zaskrbljenosti je nizka stopnja vključenosti digitalnih veščin v osnovnih in srednjih šolah in pomanjkanje izobraževanja učiteljev na tem področju. Problem je tudi ustrezno naslavljanje marginalnih skupin,« je še dejal Stančič.
Pri tem je Gregor Umek dodal, da, če Evropska komisija ne bo naslovila pravilno vprašanja shem državnih pomoč, mi države članice ne bomo mogle financirati zelenega prehoda, še posebej na energetsko intenzivnih panogah.

Davor Jakulin je poudaril, da se v podjetju ATech, kjer se ukvarjajo s proizvodnjo elektronike, razvojem krmilnikov…, razmišljajo skozi prizmo trajnostnega razvoja. Tako so že leta 1997 napisali med vrednotami podjetja tudi ljudje in okolje. "Tako smo leta 2008 začeli vlagati v razvoj krmilnikov motorjev z izgorevanjem biomase in smo sedaj vodilni na tem področju. Tako smo skupaj z italijanskim podjetjem dobili sredstva Life za razvoj novih krmilnikov z do 75 odstotki manj izpusti. Skozi prizmo trajnostnega razvoja naročnikom ponujamo tako digitalne kot zelene rešitve."

Domen Prašnikar pa je izpostavil, da ker je negotovost v svetu velika, morajo biti gospodarstva in podjetja vse bolj odporna in  pripravljena na prilagoditev zeleni agendi in vsemu drugemu. Podjetja so včasih optimizirala nabavne verige tako, da so si dobila najboljšega dobavitelja, sedaj pa je obratno, saj morajo podjetja imeti material pri sebi, ker je negotovost glede cen energentov in (ne)dobavljivosti materiala zelo velika.

Odvisnost od surovin

Govorci na tretjem panelu so razmišljali tudi o tem, kako bi se moralo slovensko gospodarstvo prilagoditi izzivom strateške odvisnosti od dobav surovin in polizdelkov iz tretjih držav, da bodo okrepile odpornost in pospešite digitalni in zeleni prehod. EU je pripravila analizo, kako bi naslavljala  te probleme, namreč z novimi industrijskimi zavezništvi in novimi projekti.

Zoran Stančič, DG CNECT, je menil, da se podjetja zavedajo pomena odvisnosti od drugih (nezanesljivih) partnerjev, zato so potrebne konkretne spremembe. Če se ne bo nič spremenilo, bomo imeli v nekaj letih samo dva proizvajalca , ki bosta sposobna izdelati ustrezne čipe. Zato bo treba sedanjo proizvodnjo v EU (10 odstotkov) podvojiti, pripraviti ustrezne instrumente, združiti vire in narediti nadaljnje korake. Kar zadeva Slovenijo, pa bi morala ugotoviti, kje je močna (npr. kibernetska varnost), in ustrezno rešiti probleme nizke ravni vlaganj v raziskave in razvoj, IKT znanja. Če ji bo to uspelo, smo lahko optimistični.

Davor Jakulin, Atech, je poudaril pomen financiranje in knowhova. V Atechu so denimo začeli raziskovati možnosti za nadomestne izdelke, uporabo drugih mikro kontrolerjev. Po njegovem je pomembno tudi, kako veliko razvojno ekipo lahko vzdržuje podjetje. Država lahko pomaga s socialno kapico, ki pa je aktualna politika ne zmore. Pomagali bi nam številni mini ukrepi, ki jih morda politika ne zna umestiti.

Treba je biti realen, je poudaril Domen Prašnikar, Valior, odvisni smo od globalnih sil, pri čemer je že veliko zamujenega. Evropa se mora povezati, da bo lahko stopila ob bok Ameriki in Kitajski in se z njima dogovorila o surovinah. Slovenija bi se morala vpeti v lobiranje na ravni EU, podjetniško pa mora vsako podjetje agilno samo poiskati svoje priložnosti.

Deglobalizacija je trend, ki ga Slovenija lahko izkoristi, vendar se bo morala spopasti s kadrovsko problematiko. Novo priložnost pa pomeni tudi individualizacija, personalizacija končnih izdelkov, so v zaključnih besedah poudarili govorci.