Prednosti informacijskega modeliranja gradenj

Letos in v prihodnjih letih tako Slovenija kot tudi Hrvaška namenja zelo veliko sredstev za modernizacijo železniške infrastrukture. Zato nas je zanimalo, kakšne prednosti izvajalskim podjetjem prinaša uporaba informacijskega modeliranja gradenj (BIM) v prakso.

V Sloveniji so med drugim predvidena vlaganja v železniško infrastrukturo, in sicer gradnja drugega tira Koper–Divača, nadgradnja železniških postaj Ljubljana, Nova Gorica, Jesenice in Krško, nadgradnja proge Ljubljana–Divača, ureditev železniških postaj Laze, Litija, Rače ter tudi uvedba daljinskega vodenja prometa in še drugi projekti.

Slovenija in Hrvaška vlagata v obnovo železnic

Tako že izvajajo dela na največjem infrastrukturnem projektu, gradnji drugega tira med Koprom in Divačo, kjer je v 3. sklop – LOT 3 železniški predorski sistemi vključena družba SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, d. d. (SŽ-ŽGP). Poleg tega so se začela dela za gradnjo novega potniškega centra in obnove večine predvidenih železniških postaj. V okviru priprav na izvajanje velikih in zahtevnih infrastrukturnih objektov so v družbi SŽ-ŽGP z namenom digitalizacije vodenja projektov in znižanja stroškov usposabljali zaposlene za upravljanje s program, kot so BIM in BLIST v povezavi s SAP.

Boljši projekti, manjši stroški, večja kakovost

In kakšne prednosti ima uvedba informacijskega modeliranja gradenj (BIM) v prakso? Kot poudarja Katja Malovrh Rebec, vodja oddelka in laboratorija za gradbeno fiziko v Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), ima številne prednosti – projekti so boljši, manj je poznega in dragega popravljanja napak, BIM omogoča digitalno predstavitev in integracijo podatkov o projektu v celotnem življenjskem ciklu, kar omogoča boljše sodelovanje med zainteresiranimi stranmi.

»Gotovo je tudi lažje integrirati v proces modeliranje na primer rabe energije, okoljskih odtisov in podobno s povratno zanko, torej da je mogoče modele večkrat spremeniti in na ta način poiskati optimalne rešitve pred začetkom gradnje. Vemo tudi, da se bistveno poveča učinkovitost, saj BIM lahko racionalizira postopke projektiranja, gradnje in vzdrževanja. Delamo s 3D-modeli, ki so semantično obogateni in dostopni vsem udeležencem. Tako lahko na primer BIM z zgodnjim odkrivanjem kolizij in drugih težav v fazi načrtovanja prihrani stroške, saj zmanjša potrebo po dragih spremembah med gradnjo. Pomembno je še, da lahko z BIM izboljšamo tudi varnost na gradbišču in kakovost končnih izdelkov.«

Prednosti BIM pri drugem tiru

Temu pritrjujejo tudi v družbi SŽ-ŽGP. »Digitalizacija je trenutni stopnji razvoja programske opreme v pomoč že v fazi načrtovanja. Razvoj pa se razteza že tudi na izvedbo projektov. Modul BIM omogoča upravljanje projektnih informacij ter boljše sodelovanje in odločanje skozi vse faze gradbenega projekta ter neposredno komunikacijo med udeleženci projekta v realnem času,« pojasnjujejo v družbi SŽ-ŽGP.

Z dostopanjem in uporabo modelov gradnje BIM 4D in 5D bo na projektu izgradnje drugega tira Divača–Koper potekala tudi neposredna komunikacija med naročnikom in udeleženci projekta, pravijo v družbi SŽ-ŽGP.

»S tem bodo izkoriščene prednosti modulov BIM, in sicer avtomatično posodabljanje sprememb v BIM, ki nastanejo v fazi načrtovanja ali gradnje, zato ne bo prihajalo do podvajanja dela. Omogočen je enostaven dostop do informacij ter njihova neposredna manipulacija in 3D-prikaz (vizualizacija objekta in njegovih posameznih delov). Tehnologija BIM že danes omogoča vizualizacijo dinamike gradnje s pomočjo časovnih diagramov, vodenje in sledenje projektnim spremembam, ki so sestavni del gradnje, ter njihovo analizo v realnem času, pa tudi sledenje stroškom pri gradnji objekta ter napoved finančnih tokov v primeru sprememb.«

Pri tem je treba upoštevati, še pravijo v omenjeni družbi, da vse informacije, ki so predmet obdelave s tehnologijo BIM, posedujejo že danes. Tehnologija informacijskega modeliranja gradenj ponuja le njihovo bolj strukturirano in učinkovito uporabo. To pa pomeni prihranke predvsem pri organizaciji izvajanja del za večje posamezne objekte ali skupine objektov.

»Višja stopnja uporabnosti bo z razvojem modula dosegljiva v bližnji prihodnosti, zato mora biti družba pripravljena na izziv, ki je pred njo, saj se zavedamo, da digitalizacija vstopa v vse pore sodobne družbe, v vse gospodarske panoge in vse delovne procese,« še poudarjajo v družbi SŽ-ŽGP.