Obvladovanje globalnih tveganj v gradbeništvu

Za gradbeništvo motnje niso nekaj novega, vendar so geopolitične razmere s seboj prinesle edinstvene izzive, kot so spremenjene trgovinske politike, novi predpisi in gospodarske negotovosti.

V tem hitro razvijajočem se okolju je bolj, kot je bilo v preteklosti, pomembno imeti vzpostavljeno trdno strategijo za obvladovanje sprememb in zagotavljanje dolgoročnega uspeha. »Ne glede na to, ali ste izvajalec, razvijalec ali investitor, taki vpogledi pomagajo, da ohranite prednost in vam uspe kljub negotovosti. Gradbeništvo je še zelo občutljivo za geopolitične spremembe, saj gre za kapitalsko intenzivno panogo, ki temelji na dolgoročnih naložbah in je na splošno prociklična,« pojasnjuje Richard Krammer, direktor GrECo Specialty GmbH in vodja GrECo skupine za tveganja v gradbeništvu in nepremičninah.

Skupina GrECo se od drugih posrednikov in svetovalcev za industrijska zavarovanja razlikuje po specialnih rešitvah, prilagojenih potrebam strank in različnim dejavnostim, ter zagotavlja rešitve za zavarovanja v gradbeništvu. V gradbeništvu omogočajo rešitve tako investitorjem, izvajalcem kot tudi lokalnim zavarovalnicam. Aktivno sodelujejo v dveh največjih slovenskih gradbenih projektih, gradnji druge cevi predora Karavanke in drugega tira Divača–Koper, med njihovimi referencami pa so tudi rekonstrukcija odseka železniške proge Beograd–Budimpešta, avtocesta Preljina–Požega, modernizacija in rekonstrukcija železniške proge Novi Sad–Subotica.

Negotovosti

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, brexit, svetovna pandemija in vojna v Ukrajini so pomembno vplivali na gradbena podjetja in njihove dobavne verige. Te motnje so povzročile višje stroške, zamude in negotovost, kar podjetjem otežuje učinkovito načrtovanje in izvajanje projektov.

»Eden največjih izzivov, s katerim se spopada gradbena industrija, je negotovost v zvezi s trgovinsko politiko. Ameriško-kitajska trgovinska vojna je povzročila povišanje carin na gradbene materiale, kot sta jeklo in aluminij, kar je povečalo stroške gradbenih podjetij. Številna podjetja oklevajo z vlaganjem v nove projekte, dokler se položaj ne razjasni.

Pomemben vpliv je imela tudi pandemija covida-19, saj so bili gradbeni projekti odloženi ali odpovedani zaradi zapor in ukrepov socialnega distanciranja, dobavne verige pa so bile motene zaradi omejitev potovanj in zapiranja meja. Zaradi pandemije so se zvišali tudi stroški gradbenega materiala in dela, saj so morala podjetja izvajati dodatne varnostne ukrepe za zaščito svojih delavcev,« je še pojasnil Richard Krammer.

Različne strategije

Obstajajo strategije, ki jih podjetja lahko izvajajo za učinkovito obvladovanje omenjenih motenj, ena ključnih je gradnja prožne dobavne verige, ki se lahko prilagaja spreminjajočim se razmeram. »Odporna dobavna veriga je tista, ki je prožna in prilagodljiva, z več viri dobave in raznovrstno bazo dobaviteljev. To lahko pomaga podjetjem ublažiti vpliv motenj, kot so trgovinske vojne ali pandemije, tako, da jim omogoči preusmeritev nabave k alternativnim dobaviteljem ali regijam. Podjetja lahko sodelujejo tudi z dobavitelji, da prepoznajo morebitna tveganja in razvijejo načrte za obvladovanje le-teh. Morda pa bodo potrebovali nove strategije pri pridobivanju partnerstev v dobavni verigi.«

In kot še navaja sogovornik, javno in zasebno financirani projekti delno sledijo različnim ciklom, zato primanjkljaje lahko nadomestita diverzifikacija zunaj vladnih infrastrukturnih projektov in sledenje naložbam zasebnega sektorja.

Pomembna strategija za obvladovanje globalnih motenj v gradbeništvu je tudi uporaba novih tehnologij. Tehnologije, kot sta informacijsko modeliranje stavb (BIM) in 3D-tiskanje, lahko podjetjem pomagajo izboljšati učinkovitost, znižati stroške in ublažiti tveganja. »BIM lahko, na primer, podjetjem pomaga učinkoviteje načrtovati projekte, medtem ko se 3D-tiskanje lahko uporablja za izdelavo komponent na kraju samem, kar zmanjša potrebo po transportu in skladiščenju.«

Sodelovanje in partnerstva

S sodelovanjem si podjetja lahko izmenjujejo znanje in izkušnje, združujejo vire in razvijajo inovativne rešitve za skupne izzive. Sodelovanje med izvajalci, razvijalci in investitorji lahko prav tako pomaga zmanjšati tveganja in povečati verjetnost za uspeh projekta, še navaja Krammer. In kot enega od primerov sodelovanja navede Inštitut gradbene industrije (CII – Construction Industry Institute) s sedežem na teksaški univerzi v Austinu. To je neprofitni konzorcij gradbenih podjetij, inženirskih izvajalcev, dobaviteljskih podjetij iz javnih in zasebnih sfer ter akademskih ustanov. CII se osredotoča na raziskave in razvoj, cilj inštituta je izboljšati produktivnost, zmanjšati stroške in povečati varnost v gradbeništvu.

Zavarovanje kot orodje za financiranje tveganj

Osredotočenost na trajnost lahko pomaga graditi odpornost in prilagodljivost ob geopolitičnih spremembah. To pomeni vključevanje trajnostnih praks v gradbene projekte, kot sta uporaba obnovljivih virov energije ter zmanjšanje količine odpadkov in vplivov projekta na okolje.

Obvladovanje tveganja je kritična komponenta obvladovanja globalnih motenj v gradbeništvu. Richard Krammer pravi, da morajo biti podjetja sposobna prepoznati potencialna tveganja in razviti načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da jih učinkovito obvladujejo. »Zavarovanja so bistveni del načinov obvladovanja tveganj. Medtem ko prepogosto ostane osredotočenost omejena na minimalni zavarovalni režim, ki se zahteva v pogodbah o delih, ta pogosto izključno stroškovno usmerjen pristop popolnoma izpusti širšo sliko.

Zavarovanje je treba razumeti predvsem kot orodje za financiranje tveganj. Vojna, terorizem, sabotaže in drugo so že dolgo nevarnosti, ki jih je mogoče zavarovati. Več novih produktov, kot so parametrična kritja ali zavarovanje motenj v trgovini, tako vlagateljem kot izvajalcem omogočajo prenos tveganj, ki so postala pomembna po pandemiji, ukrajinski vojni in posledičnih zapletih. Omenjena kritja strankam omogočajo, da zavarujejo izgube zaradi določene, statistično merljive postavke ter zagotavljajo shemo izplačil. Primeri so preveč ali premalo padavin, da bi projekt lahko končali pravočasno, ali pomanjkanje sonca pri fotovoltaičnih napravah in podobno.«