Kadri med največjimi izzivi v gradbeništvu

Gradbena panoga je v Sloveniji četrti največji delodajalec. Po podatkih iz Poslovnega registraSlovenije je konec lanskega leta to dejavnost imelo registrirano nekaj več kot 25.200 podjetij, 1100 več kot leto pred tem. Glede na podatke Statističnega urada je približno 90 odstotkov mikropodjetij, ki zaposlujejo do devet ljudi, delodajalcev z najmanj 50 zaposlenimi je bilo približno 150, od tega deset z več kot 250 zaposlenimi. Novembra lani je v panogi delalo 8,1 odstotka vseh delovno aktivnih prebivalcev, kar je 76.157 oseb.

Dve tretjini jih je delalo v specializiranih gradbenih delih, z gradnjo stavb se jih je ukvarjalo 15.600, manj kot 10.000 pa z gradnjo inženirskih objektov. Delodajalci so imeli ob koncu tretjega četrtletja lani nezasedenih več kot 4300 delovnih mest. Eurostat je nedavno poročal o vlogi gradbeništva po državah skozi prizmo BDP v letu 2022. Iz podatkov izhaja, da je bil delež te panoge v skupni dodani vrednosti 6,8 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke več kot leto pred tem. Med tem se razmerje na ravni EU ni spremenilo, ta delež je bil 5,5 odstotka, kolikor je bil tudi na Hrvaškem. Večji prispevek kot v Sloveniji je gradbeništvo imelo le v Avstriji (7,3), na Finskem in v Romuniji (7) ter v Litvi.

Skupna naročila rastejo

Najnovejši podatki o poslovnih tendencah v gradbeništvu, ki jih statistični urad objavlja na podlagi vprašalnika, ki ga izpolnjujejo v podjetjih z najmanj desetimi zaposlenimi, kažejo na nižanje kazalnika zaupanja. Lani je v povprečju znašal 14 odstotnih točk, kar je za osem odstotnih točk manj kot v letu pred tem, je pa v januarju kljub dodatnemu znižanju v primerjavi z decembrom še vedno višji od dolgoletnega povprečja.

Zaupanje se je zmanjšalo zaradi poslabšanja kazalnika »pričakovano zaposlovanje«, ki se je januarja v primerjavi z lanskim decembrom znižal za osem odstotnih točk, v primerjavi z lanskim januarjem je nižji za šest odstotnih točk. Kot največji dejavnik, ki omejuje gradbeno dejavnost, je 44 odstotkov gradbincev navedlo prav pomanjkanje usposobljenih delavcev, več kot tretjina pa tudi visoke stroške dela in materiala.

Kazalnik o pričakovanih cenah v prihodnjih treh mesecih se še naprej znižuje, januarja v primerjavi z decembrom lani za dve odstotni točki. Izboljšal se je tudi kazalnik o skupnih naročilih in januarja dosegel najvišjo vrednost (13 odstotnih točk) po lanskem aprilu. Ob tem imajo podjetja v povprečju za 6,7 meseca zagotovljenega dela, to je dela, ki so ga že začela ali imajo zanj sklenjene pogodbe.