Neomejen dostop | že od 9,99€
Globalno konkurenčnost evropskih podjetij in industrijsko proizvodnjo še naprej resno ovirajo visoke cene energije. Zato bo zagotavljanje energije po konkurenčnih cenah ključno za ohranitev evropske industrijske baze, poudarja generalni direktor Business Europe Markus J. Beyrer.
Bolj konkurenčen energetski in podnebni prehod je še vedno mogoč, vendar le, če bodo zakonodajalci EU v naslednjem ciklu EU hitro ukrepali, je pokazala nova študija evropskega delodajalskega združenja Business Europe in svetovalnega podjetja Compass Lexecon. Kot je po navedbah EZS še pokazala študija, bi bili stroški energije v Evropi do leta 2050 vsaj v primeru upravljanega prehoda z bolj podporno energetsko politiko EU za najmanj 50 odstotkov višji kot v ZDA, na Kitajskem in v Indiji. Zato bo potrebno tudi obsežno povečanje uporabe in integracije vseh obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije ter infrastrukture. In v smislu zelenega prehoda je tudi v Sloveniji vse več sredstev, tudi nepovratnih, namenjenih proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov in elektrifikaciji prometa.
Tako je konec avgusta Borzen objavil spremembe več razpisov, ki se nanašajo predvsem na proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, in povečal razpoložljiva nepovratna sredstva. Tako bo dodatnih 20 milijonov evrov na voljo za dodelitev neposrednih nepovratnih sredstev za investicije v nove proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in toplote ter za hranilnike električne energije in toplote v kombinaciji s proizvodnjo energije. Obenem bo dodatnih 20 milijonov evrov na voljo tudi na javnem pozivu za dodeljevanje neposrednih nepovratnih sredstev za investicije v nove proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije ter za hranilnike električne energije v kombinaciji s proizvodnjo energije. Skupna višina nepovratnih sredstev po prvem razpisu tako znaša 110 milijonov evrov, po drugem pa 125 milijonov evrov.
Vse omenjeno je torej dodatna spodbuda tako za podjetja kot tudi za fizične osebe, ki se odločajo za različne rešitve na trgu. Ena izmed inovativnih storitev so tudi samopreskrbne energetske skupnosti, ki podjetjem odgovarjajo na vprašanje, kako postaviti lastno proizvodnjo elektrike tako za zmanjšanje stroškov ter večjo neodvisnost od gibanja cen energije. Kot pojasnjujejo v Gen-I, si s tem podjetja lahko povečajo svojo konkurenčno prednost.
»Za tako skupnost lahko podjetja zgradijo nove sončne elektrarne ali pa v skupnost povežejo že obstoječe sončne elektrarne. V tako samopreskrbno skupnost se vključijo vsa merilna mesta določenega podjetja. Ob viških proizvodnje v sončni energetski skupnosti oddaje elektrike v omrežje skoraj ni, saj se ti porazdelijo na druga odjemna merilna mesta. Sončna energetska skupnost podjetju zmanjša odvisnost od dogajanj na trgu, minimalizira viške in primanjkljaj ter zniža stroške za električno energijo. Ne nazadnje podjetje s tako rešitvijo zmanjša negativne vplive njihovega delovanja na okolje in s tem izboljša svoje ESG standarde,« še navajajo v Gen-I, kjer velikim poslovnim odjemalcem omogočajo po meri prilagojene produkte za stroškovno učinkovito in zanesljivo preskrbo z energenti.
Ker se vedno več podjetij odloča za investicijo v proizvodni vir samo za prodajo električne energije, pa v podjetju Gen-I od proizvajalcev tudi odkupujejo energijo z individualno prilagojeno rešitvijo. V portfelju rešitev za poslovne odjemalce imajo tudi baterijske hranilnike električne energije, kjer se z aktivnim upravljanjem shranjeno energijo lahko pametno porabi v času cenovnih konic. »V kombinaciji s sončno elektrarno hranilniki omogočajo večjo samooskrbnost in shranjevanje poceni viškov energije za zmanjševanje porabe v obdobjih dražjih ur. Prednost pa je tudi možnost vključitve v portfelj za trgovanje na organiziranih trgih z električno energijo.«
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je konec avgusta objavilo razpis, ki višje subvencije za nakup nekaterih električnih vozil prinaša še pravnim in ne samo fizičnim osebam. Tako kot za fizične osebe je tudi za pravne zvišalo subvencijo za nakup vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg sedeža voznika. Pri vozilih s skupno nakupno vrednostjo do 35.000 evrov subvencija, na primer, znaša 7200 evrov (prej 6500 evrov), pri vozilih s skupno nakupno vrednostjo od 35.000 evrov do 45.000 evrov pa 6500 evrov (prej 4500 evrov).
Te spodbude bodo lahko tudi pripomogle, da se bo vse več podjetij odločalo za nakup električnih vozil, s tem pa tudi za zasebno polnilno infrastrukturo. Na trgu so različne rešitve, tako so, na primer, v podjetju Gen-I razvili inovativno storitev za polnjenje službenih električnih vozil Smart Charge, ki omogoča pametno upravljanje in optimizacijo zasebne polnilne infrastrukture za polnjenje večjega števila vozil, ki na istem mestu (parkirišču ali garaži) stojijo več ur. »Skozi optimizacijo polnjenja glede na tarifne bloke po novem omrežninskem aktu in priključno moč se podjetjem omogočijo prihranki in trajnostni razvoj. Podjetja bodo z uporabo produkta aktivno pomagala tudi pri ohranjanju ravnotežja v omrežju.«
Avstralija je konec avgusta podjetju SunCable odobrila gradnjo največjega solarnega območja na svetu. Projekt na oddaljenem severu države naj bi z električno energijo poleg Avstralcev oskrboval tudi Singapur. Avstralijo bo to postavilo na vodilno mesto v svetu zelene energije, je dejala avstralska ministrica za okolje Tanya Plibersek. Direktor SunCable Australia Cameron Garnsworthy pa je dovoljenje označil za prelomni trenutek.
V okviru projekta, kot poroča STA, SunCable načrtuje postavitev vrste sončnih panelov, baterijskih hranilnikov energije in na koncu vzpostavitev povezave, prek katere bo Avstralija energijo izvažala v Singapur. Za njim stoji milijarder, sicer okoljski aktivist Mike Cannon-Brookes. Po načrtih bo območje veliko 12.000 hektarov, proizvodnja energije pa se bo predvidoma začela leta 2030. Predvideno je, da se bo s tam proizvedeno energijo preskrbovalo tri milijone gospodinjstev, predviden je tudi izvoz v Singapur, pri čemer naj bi se pokrilo okoli 15 odstotkov potreb te države. STA je še poročala, da naj bi bili baterijski hranilniki na območju sposobni skladiščiti okoli 40 gigavatov energije.
Projekt pa ni brez izzivov, saj bodo potrebni dogovori z regulatorjem v Singapurju, indonezijsko vlado in avstralskimi staroselskimi skupnostmi. Zato so najpomembnejše investicijske odločitve predvidene za leto 2027, je dejal Garnsworthy.
Avstralija je največji svetovni izvoznik premoga in plina v smislu podnebnih sprememb – od hudih suš in požarov do poplav – pa se obrača proti zelenim virom energije. Avstralska gospodinjstva množično postavljajo sončne elektrarne, oblasti pa so bile pri resnem obratu k zelenim virom doslej počasne. Obnovljivi viri energije so, kot še navaja STA, tako leta 2022 predstavljali le 32 odstotkov vse energije, proizvedene v državi. Delež energije iz premoga je bil medtem 47-odstoten.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji