Vključevanje obnovljivih virov v polnjenje električnih vozil

Mobilnost se spreminja, čedalje več ljudi se odloča za električno mobilnost, ki je energetsko bolj učinkovita, manj onesnažuje zrak in povzroča manj hrupa. Vendar se je hitrost sprememb v energetski krizi upočasnila. »Spremembe v mobilnosti so bile pred leti hitrejše, kot so zdaj, razvoj polnilne infrastrukture za električna vozila pa se je upočasnil po vsej Evropi,« pravi Marko Kovač iz centra za učinkovito rabo energije IJS.

Pojavilo se je namreč več vprašanj, denimo, ali je res smotrno postavljati polnilnice povsod, po drugi strani pa so se spodbude za polnilno infrastrukturo in za električna vozila zmanjšale. Norveška je pionirka pri električni mobilnosti, zato je njihova študija, po kateri vsaj 80 odstotkov polnjenj poteka doma ali v službi, marsikaj postavila na glavo. Po podatkih Eurelectrica smo v Sloveniji sicer drugi po številu polnilnih postaj na 100.000 prebivalcev, po številu električnih vozil pa smo na repu EU.

Marko Kovač opozarja, da smo pri tem malce pozabili na blokovska naselja, kjer več ljudi nima niti lastnega parkirnega prostora, kaj šele takega s polnilnico. »Idej je veliko, zaživela pa ni še nobena,« pravi Kovač in dodaja, da je električna mobilnost najprej za hiše, potem pa za vse druge.

Razširitev ponudbe

V Petrolu so glede na trende v mobilnosti razširili ponudbo energentov, da uporabnikom zagotovijo gorivo oziroma energent po njihovi meri. Ponudba obsega tako klasična kot alternativna goriva, tudi elektriko. S tem omogočajo mobilnost in so partner na poti. Da bi izboljšali izkušnjo električne mobilnosti, širijo mrežo električnih polnilnic v regiji in gradijo ustrezno infrastrukturo, opažajo pa tudi povečan obisk polnilnic, zlasti visoko rast polnjenja tujih uporabnikov. Lani so v Sloveniji na lastni polnilni infrastrukturi predali približno 1.300.000 kWh, kar predstavlja 90 odstotkov več predane energije v primerjavi z letom 2019. Za letošnje leto pa ocenjujejo, da bodo imeli vsaj 50 odstotno rast, tako predane energije, kot števila polnjenj. Polnilno infrastrukturo, ki danes v Sloveniji vključuje skupno 287 e-polnilnic, bodo v skladu s strategijo skupine Petrol do 2025 okrepili na 1.575 polnilnic v upravljanju v regiji.

Obnovljivi viri bodo primerni za polnilnice z baterijami, kar pa nii poceni. FOTO: Matthias Rietschel/Reuters

Že sedaj ima Petrol v Sloveniji najbolj celovit splet različnih polnilnic ter tako uporabniku nudi celovito izkušnjo polnjenja (od ultra hitrih, hitrih polnilnic do običajnih AC polnilnic). Poleg tega so tudi lokacije raznolike: hitre in ultra hitre na avtocesti, hitre polnilnice na glavnih mestnih vpadnicah (Tržaška cesta v Ljubljani), klasične AC polnilnice na turističnih lokacijah (Piran, Bohinj, Bled), v manjših občinah, pa vse do največjih občin. Nekateri nakupovalni centri (BTC in Supernova Qlandia Novo mesto ter določeni nakupovalni centri na Hrvaškem) pa so opremljeni tudi s hitrimi in ultra hitrimi polnilnicami.

»Z raznolikostjo lokacij in tipa polnilnic se želimo približati potrebam naših uporabnikov in narediti električno mobilnost dostopno ter praktično. Vsekakor v nadaljnjih letih pričakujemo podoben hiter tempo gradnje polnilne infrastrukture. Glavni fokus bo na vzpostavitvi ustrezne ultra hitre polnilne infrastrukture na avtocesti (Slovenija in Hrvaška) ter hitre in običajne polnilne infrastrukture v večjih mestih po Sloveniji in na Hrvaškem ter pred trgovskimi centri. Prve primere lahko uporabniki že uporabljajo. V prvi polovici leta 2022 smo poskrbeli za postavitev novih polnilnih postaj pred trgovino HOFER (Ljubljana-Polje), v Marini Portorož, pri trgovini Lesnina (Zagreb), v poslovnem centru Cubis (Šenčur) ter na Petrolovih prodajnih mestih Ljubljana – Barjanska cesta in Ljubljana Rudnik Zahod,« pravijo v Petrolu.

Postavlja se vprašanje ali so polnilnice na vsakem vogalu res potrebne. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Poleg gradnje lastne polnilne infrastrukture so si v Petrolu v želji, da bi uporabnikom e-vozil zagotovili prijetno pot doma in v tujini, zastavili cilj strateškega povezovanja in urejenega gostovanja na domačem trgu in v tujini. »Enostavnost smo želeli vzpostaviti tako pri izbiri ponudnika, kot tudi pri izbiri načina identifikacije na rastoči mreži polnilnic v regiji in Evropi,« pravijo.

Izziv za omrežje

Zavedajo se, da naraščajoča polnilna infrastruktura povzroča izzive za omrežje, zato vlagajo tudi v rešitve, ki prispevajo k večji stabilnosti omrežja, kot je na primer baterijski hranilnik na BS Kozina, ki je po novem tudi v vlogi »terciarne rezerve«. Kovač sicer pravi, da bi kak uporabnik elektrike lahko začel mežikati, če bi vsi hkrati začeli polniti avtomobile, sicer pa omrežja ne bi imela nobene večje težave do 10-odstotnega deleža električnih vozil v prometu. Do desetih odstotkov pa smo še razmeroma daleč.

Projektna rešitev, ki pa se še ne izplača. FOTO: Arhiv Petrola

Priznava pa, da hitre polnilnice zahtevajo velike moči, primerljive kar srednjemu naselju, in to v trenutku. Zato so baterije kar primerna, čeprav precej draga rešitev, ki se vlagatelju ne bo povrnila. »V sklopu EU projekta NEXT-E smo na Petrolovo avtocestno prodajno mesto BS Kozina pilotno postavili baterijski hranilnik (210 kWh/300 kW), ki je primarno namenjen zagotavljanju energije za dve ultra hitri (2 x 175 kW) in eno hitro polnilnico (100 kW) za električna vozila. Del energije v polnilnico se zagotovi iz omrežja, del pa iz baterijskega hranilnika. Tak način delovanja zmanjšuje stroške omrežnine za obračunsko moč za več kot polovico,« pa pravijo v Petrolu. Na bencinskem servisu deluje tudi sončna elektrarna, ki viške proizvedene energije oddaja v omrežje in posredno tudi v baterijski hranilnik.

Letos so hranilnik vključili v Petrolov portfelj enot za zagotavljanje terciarne regulacije, saj hranilnik omogoča hitre odzive na zahtevo operaterja po prožnosti. »V prihodnosti se bo število električnih vozil povečalo. Takrat se bodo pokazale polne zmogljivosti hranilnika, saj bo lokacija omogočala ultra hitro polnjenje štirih vozil hkrati. V okviru projekta načrtujemo tudi razširitev sončne elektrarne in razvoj modela za optimizacijo polnjenja hranilnika,« pravijo v Petrolu.

Projekt hranilnika Kozina je sicer pilotni projekt, ki je lahko osnova za razvoj prodajne energetske rešitve. »Po trenutni zakonodaji takšna postavitev komercialno ni zanimiva. Priklop hranilnika večje moči, kot jo dovoljuje priključna moč na omrežju, ni dovoljen, kar tudi izniči primarno možnost hranilnika – polnjenje z večjo močjo, kot jo dovoljuje omrežje. Postavitev hranilnika je predraga glede na prihranke, ki jih prinaša nižja omrežnina za priključno moč, kar zavira razvoj tovrstne prodajne rešitve,« potrjujejo pomisleke tudi v Petrolu.

Samooskrbni otoki

Bencinski servis prihodnosti ne bi bil več bencinski, temveč električen in samooskrben, z elektriko iz obnovljivih virov energije. Zeleno energijo bi hranil v bateriji, s to pa bi lahko napajali tudi ultra hitre polnilnice. Tako povečani vložki v nove transformatorske postaje in krepitev omrežja ne bi bili potrebni.

Po piramidi trajnostne mobilnosti je osebni avto za hojo, kolesarjenjem, javnim prevozom in deljenjem vozil. FOTO: Blaž Samec/Delo

Petrol že gre v to smer in v ta namen izvaja projekt Petrol Green. Gre za postavitev sončnih elektrarn na lastnih objektih in bencinskih servisih, kjer imajo že danes 30 lastnih sončnih elektrarn, v okviru prve faze, ki se konča ob koncu leta 2023, pa jih bo še dodatnih 46. Trenutno je že nameščenih 15 novih sončnih elektrarn na bencinskih servisih. Prvo fazo postavitve sončnih elektrarn sofinancira ministrstvo za infrastrukturo, z odobrenimi nepovratnimi sredstvi kohezijskega sklada.

»Predvidena je tudi druga faza projekta, kjer trenutno čakamo na sklep ministrstva za infrastrukturo. V tem okviru načrtujemo izvedbo sončnih elektrarn na dodatnih 24 lokacijah v Sloveniji z močjo 1388 kW. V primeru potrditve projekta bo projekt izveden v letu 2023,« pravijo v Petrolu. V pripravi pa je tudi tretji del projekta, saj želijo s trajnostnimi viri energije opremiti vse bencinske servise. Izvedba teh projektov je pomemben korak na poti trajnostnega razvoja Skupine Petrol, odobrena nepovratna sredstva pa pritrjujejo strateški usmeritvi Petrola, ki sloni na energetski tranziciji v nizkoogljično družbo.