Neomejen dostop | že od 9,99€
Sveženj Pripravljeni na 55, ki ga je nedavno predstavila evropska komisija, je pomemben mejnik pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora. Evropska unija je z njim naredila odločen korak k cilju, da Evropa postane prva podnebno nevtralna celina do leta 2050.
Paket ima jasen cilj, poudarja Ana Struna Bregar, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev (Cer), in sicer, da moramo nujno zmanjšati emisije za najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990, onesnaževanje pa mora dobiti svojo ceno. »Gre za izjemno ambiciozen načrt, saj je ta cilj treba doseči v prihodnjih osmih letih, do leta 2030.« Gospodarstvo je zato pred resnim izzivom, še dodaja Ana Struna Bregar, saj bo paket dodobra zatresel poslovno krajino in bistveno spremenil pogoje poslovanja. »Spremembe, ki jih prinaša, so obsežne, korenite in izjemno zahtevne. Občutili jih bodo vsi sektorji. Prinašajo številne priložnosti, a tudi nevarnosti. Spremembe bodo od vseh deležnikov terjale veliko iznajdljivosti, kreativnosti, inovativnosti in agilnosti.«
Pred nami je ključno desetletje za posodobitev gospodarstva. Marsikatera podjetja se tega že zavedajo in so že samostojno stopila na pot preobrazbe, še pravi sogovornica. Na vprašanje, pred kakšnim izzivom so se znašla podjetja in gospodarstvo v celoti, pa odgovarja, da po njihovi oceni gospodarstvo večinoma pozdravlja predlagani paket in ukrepe v smeri ogljične nevtralnosti, saj predstavlja priložnost za Slovenijo tako z okoljskega kot tudi z gospodarskega in socialnega vidika.
»Trajnostno naravnano delovanje bo za seboj potegnilo spremembo potrošniških navad, potrošniških preferenc, razvoj okolju prijaznih produktov in spremembe davčnih politik. Zeleni davki bodo lahko spremenili današnje davčne sisteme. Pomemben element bodo tudi finančne spodbude.«
Pomembno vlogo pri spodbujanju zmanjševanja emisij in vlaganjih v podnebno nevtralne rešitve imajo tudi emisijski kuponi, ki bodo po vsej verjetnosti imeli za posledico dvig cene energentov, transporta in bivanja. »Veliki izzivi čakajo predvsem elektroenergetski sistem, ki je največji povzročitelj emisij. Gre za vprašanje načina pridobivanja električne energije, drugi izzivi pa bodo še na transportnem delu, prenovi stavbnega fonda in novogradnji energetsko varčnih objektov. Postavlja se vprašanje, ali vlagati v povečanje proizvodnje energije ali v zmanjšanje porabe. Posledično bodo spremembe vplivale na vse sektorje in seveda tudi na potrošnika,« še pravi Ana Struna Bregar.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji