Kaj nam obetajo vremenski scenariji do konca stoletja

Reševanje konkretnih posledic podnebnih sprememb, kot so ekstremni vremenski pojavi ali dolgoročne spremembe v podnebju, ki neposredno vplivajo na infrastrukturo podjetij, njihove oskrbovalne verige ali operacije, ni zgolj regulatorna zahteva. Ta vidik postaja osrednji del poslovne strategije vseh podjetij, saj ne smejo več zanemarjati vprašanj v zvezi z razogljičenjem in trajnostnim razvojem.

Krmarjenje po razburkanem oceanu zelenega dogovora

Zelo občutljivo področje, ki ga zahteva uspešen prehod v brezogljično družbo, je tudi zanesljiva oskrba z elektriko, ki jo bomo morali proizvajati na trajnostni način. FOTO: Depositphotos

V nenehno spreminjajoči se pokrajini trajnostnih poslovnih praks izstopa razogljičenje kot bistven koncept poslovanja, še posebej za energetsko intenzivna podjetja. Zeleni dogovor Evropske unije in akcijski načrt za trajnostno financiranje sta s preusmeritvijo finančnih virov proti podjetjem, ki so zavezana trajnosti, odprla novo obdobje zelene preobrazbe.

Celoten proces dodatno spodbujata Uredba o taksonomiji in Direktiva o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij, ki določata merila za trajnostne gospodarske dejavnosti in podjetjem nalagata obvezno poročanje o okoljskih, družbenih in upravljavskih vprašanjih (ESG).

Z zelenim dogovorom se je tako oblikoval nov poslovni okvir, v katerem se bodo podjetja, ki ne bodo prepoznala priložnosti za trajnostni razvoj in tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, vse težje prilagodila in preživela.

Boljša konkurenčnost ob upoštevanju zahtev zelenega prehoda

Preobrazba poslovnih strategij je neizogibna, prilagoditev poslovnega modela pa ni le ena od možnosti, ampak nujnost. FOTO: Depositphotos

Podjetja se morajo poleg zakonodajnih sprememb, finančnih vplivov emisij CO₂ in sprejemanja inovativnih tehnologij spopadati tudi z ranljivostmi oskrbovalnih verig in varovanjem svojega ugleda. Vpliv zelenega dogovora ni omejen zgolj na posamezna podjetja. Tudi banke in zavarovalnice so dolžne razkriti svoje naložbene dejavnosti, klasificirati trajnostne proizvode ter prilagoditi svoje strategije za upoštevanje tveganj ESG.

Razogljičenje je postalo sestavni del celostnega poslovnega modela. Podjetja, ki se uspešno znajdejo v spreminjajočem se regulativnem okolju in pod pritiskom trga, so bolj konkurenčna. Zeleni dogovor ponuja celovit okvir za ta prehod in prinaša priložnosti, ki jih morajo podjetja izkoristiti za svojo prihodnost.

Vpliv cen CO₂ na bolj trajnostne prakse

Zavarovalnice so lahko tudi nekakšen »promotor« trajnostnih naložb. FOTO: Reuters

Cene CO_2, ki jih določa trg emisijskih dovoljenj, so pomemben dejavnik v širšem okviru zelenega dogovora, saj imajo velik vpliv na podjetja, zlasti tista, ki porabijo velike količine energije. Zeleni dogovor EU in druge pobude namreč ciljajo na višanje cen CO₂, ker bi to spodbudilo podjetja k prehodu na bolj trajnostne in energetsko učinkovite prakse. Stroški emisij CO₂ in dodelitev pravic za onesnaževanje vplivajo na naložbene odločitve podjetij in obdobja amortizacije.

V krivulji cen CO₂ se od leta 2017 opazi stalen trend naraščanja. Kot ugotavljajo pri svetovalnem podjetju Enrst&Young, bodo te cene v prihodnjih letih še rasle, zato jih morajo podjetja dosledno upoštevati pri pripravljanju trajnostnih strategij.

Namesto pogleda v zgodovino zdaj pogled naprej

Poleg strateške nujnosti obvladovanja fizičnih podnebnih tveganj pa nove zahteve glede poročanja, kot je Direktiva o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij (CSRD), podjetjem nalagajo, da obravnavajo in razpravljajo o dejavnikih, kot so nihanja temperatur, padavinske spremembe, erozija, požari in poplave ter povezani vplivi na njihova podjetja, procese in poslovne modele.

Tradicionalno so podjetja za obvladovanje teh tveganj uporabljala zgodovinske in statistične podatke, vendar pa se zdaj zaradi spreminjajoče narave podnebnih sprememb zahteva pristop, ki je usmerjen v prihodnost, kar pomeni upoštevanje morebitnih okoljskih premikov.

Podnebni modeli in scenariji, kot so reprezentativne koncentracijske poti mednarodnega odbora za podnebne spremembe, ponujajo dragocena orodja za ocenjevanje prihodnjih tveganj. Reprezentativne koncentracijske poti navajajo količino podnebne sile, ki je izražena v vatih na kvadratni meter. Ta podatek govori o sili, ki bi nastala zaradi toplogrednih plinov v ozračju leta 2100.

Črna napoved: več vročinskih dni in spremenjeni padavinski vzorci

Tudi v Sloveniji se bo povečalo število vročinskih dni nad 30 °C. FOTO: Nacho Doce/Reuters

Poleg mednarodno dogovorjenih podnebnih modelov lokalizirani modeli zagotavljajo boljšo ločljivost, ki podjetjem omogoča oceno tveganj, specifičnih za njihovo lokacijo. Podjetja iz različnih panog, od turizma do proizvodnje in financ, morajo razumeti, kako podnebne spremembe vplivajo na njihove poslovne modele na kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni ravni.

Na primer, lokalizirani podatki za Slovenijo napovedujejo zvišanje povprečnih letnih temperatur, s čimer se bo povečalo število vročinskih dni nad 30 °C, spremenili se bodo padavinski vzorci, z več dežja pozimi in manj poleti, ob tem pa bodo pogostejši ekstremni vremenski dogodki, kot so nalivi, ki povečujejo tveganje za poplave in erozijo. Kot v poročilu Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja navaja Agencija RS za okolje, se bodo že v sredini stoletja v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 %. Sušna obdobja bodo daljša, kar bo obremenilo kmetijstvo in vodne vire, zmanjšanje snežne odeje pa bo vplivalo na razpoložljivost vode v sušnih mesecih.

Ko trajnost postane del vaše DNK

Energetska panoga, ki je ključna za uspešen zeleni prehod, se spopada z izzivi zaradi novih tehnologij in razvojem infrastrukture. FOTO: Depositphotos

Okoljski, družbeni in upravljavski dejavniki vplivajo na vsa podjetja, preobrazba je neizogibna, prilagoditev poslovnega modela pa ni le ena od možnosti, ampak nujnost.

S primernimi in pravočasno sklenjenimi zavarovanji lahko podjetja učinkovito upravljajo tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, ter lažje integrirajo trajnostne prakse v svoje poslovne modele. Kot posrednik v zavarovalniškem sektorju GrECo pomaga podjetjem pravočasno oceniti in obvladati tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. S svojimi izkušnjami v upravljanju tveganj poišče na trgu najbolj primerna zavarovalna kritja in tako omogoča podjetjem, da se pripravijo na morebitne finančne posledice teh dogodkov.

Poleg tega so zavarovalnice in zavarovalni posredniki, kot je skupina GrECo, tudi nekakšen »promotor« trajnostnih naložb. Z vključevanjem okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) kriterijev v svoje storitve pomagajo podjetjem pri usklajevanju z zahtevami zelenega dogovora, kar vključuje ne le obvladovanje tveganj, temveč tudi prepoznavanje priložnosti za zelene naložbe. Podjetja se tako lažje prilagodijo spremembam zakonodaje in poslovnega okolja ter se uveljavijo kot odgovorni in trajnostni akterji v svojih industrijah.

Naročnik oglasne vsebine je GrECo