Zagotoviti pot do uspeha nikoli ni naključje

Pomembno je, da na poti do uspehov, kot je uvrstitev Slovenije na Euro 2024, pridobivamo znanje ter zagotovimo infrastrukturne in kadrovske pogoje, ki nam bodo omogočili ponovitev vrhunskih rezultatov. Ta pot ni lahka, a Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS), verjame, da oblikovanje takšnega sistema prinaša pomembne multiplikativne učinke.

V vseh športnih panogah se po uspehih slovenskih športnikov poveča interes mladih za neki šport. Kako se je po uvrstitvi na Euro 2024 povečalo zanimanje mladih za nogomet? Kakšni so trendi sicer, s čim jih spodbujate?

Drži, uspehi športnikov so vedno eden glavnih dejavnikov za povečan interes mladih. Hkrati se je treba zavedati, da ne smejo biti uspehi ali vrhunski rezultati edini dejavnik, ki mlade motivira za ukvarjanje s športom. Tu morajo zveze ravnati odgovorno in z zavedanjem, da s svojimi programi in ravnanji redno skrbijo za vključevanje mladih v šport. Na NZS to počnemo že dalj časa. Hkrati smo veseli, da je v zadnjem obdobju oziroma lani k temu pripomogel vrhunski uspeh A-reprezentance, to je uvrstitev na EP po dveh desetletjih.

Sicer pa bomo s številnimi infrastrukturnimi projekti, ki jih izvajamo v sodelovanju z zavodi za šport posameznih občin, izboljšali pogoje za igranje nogometa, s čimer bomo mladim omogočili kakovosten razvoj. V lanskem letu so vlaganja v otroški in mladinski nogomet že obrodila sadove.

Koliko je trenutno v Sloveniji registriranih igralk in igralcev nogometa ter koliko sodnikov in trenerjev? Kako je s prilivom mladih kadrov?

V lanskem letu smo dosegli absolutni rekord glede števila registriranih nogometašev – bilo jih je kar 73.472, kar je 7245 več kot v letu 2022. V nogometni družini je sicer 259 klubov.

Trend priliva mladih je v zadnjih letih pozitiven, kar ponovno dokazuje pomen sistematičnega dela na področju vključevanja mladih v nogomet. Za celovito delovanje vsake športne panoge pa ni dovolj samo, da zagotovimo priliv mladih in jih vodimo po poti do kakovostnega in vrhunskega športa. Zato da nogomet kot šport kakovostno deluje in se razvija, so potrebni klubi s kompetentnim, motiviranim in izkušenim kadrom, kar omogoča treninge, organizacijo in izvedbo tekmovanj ter s tem bistveno podporo za doseganje ciljev NZS po vsej Sloveniji.

Posebej je treba izpostaviti usposabljanje, razvoj znanja in izobraževanje pri trenerjih ter tudi napredek pri sodnikih. Lani smo imeli registriranih 1822 trenerjev in 722 sodnikov.

Kakšne multiplikativne učinke pa lahko po vaši oceni pričakujemo od sodelovanja Slovenije na Euru 2024?

V vsaki dejavnosti so ti učinki povezani z doslednim izvajanjem premišljenih srednjeročnih strategij. Zagotoviti pot do uspeha, kot je uvrstitev na najelitnejši evropski reprezentančni nogometni turnir, nikoli ni naključje. Multiplikativne učinke moramo zato razumeti širše. Ti učinki velikih športnih uspehov so najočitnejši, ko se na primer veselimo polnih stadionov in povečanega vpisa otrok in mladih v klube.

Pomembno je, da na poti do teh uspehov pridobivamo znanje ter ustvarjamo infrastrukturne in kadrovske pogoje, ki nam bodo omogočili, da vrhunski rezultat ponovimo tudi v prihodnje. Ta pot ni lahka, a verjamem, da je oblikovanje tega sistema izjemno pomembno za multiplikativni učinek, ki se bo pokazal na dolgi rok ob že omenjenem očitnejšem, kot je udeležba na prihajajočem turnirju.

Skupaj z lokalnimi skupnostmi NZS vlaga v nogometno infrastrukturo. V letu 2023 ste za to namenili 60 odstotkov več kot predlanskim, in sicer 2,3 milijona evrov. Kakšni so cilji za posodobitev in gradnjo novih nogometnih igrišč v prihodnjih letih?

Ustrezna infrastruktura je pogoj za izvajanje vsake dejavnosti, šport ni izjema. Investicije v infrastrukturo ne predstavljajo samo investicije v gradnjo, v mislih moramo imeti predvsem njeno vzdrževanje in razvoj. Najpomembneje pa je zagotoviti pogoje, da se bo uporabljala. To je mogoče le na način, ki sem ga pojasnil prej.

Strategija NZS zagotavlja celovit razvoj športa, ki podpira tako vlaganje v infrastrukturo skozi sofinanciranje projektov kot tudi vse ključne dejavnike, ki bodo omogočili, da se ta uporablja na najboljši možen način. Obseg investicij v infrastrukturo je izjemno velik, zato ga nacionalne panožne zveze same ne moremo zagotavljati. Posledično je pomembna graditev odnosa z lokalnimi skupnostmi in državo, kjer je ključno, da smo sposobni dokazati pozitivne posledice zgraditve infrastrukture, tako za razvoj družbe kot celote kot za razvoj vrhunskega športnega rezultata. Veseli nas, da pomembno vlogo infrastrukture v posameznih državah spodbuja tudi Uefa, ki nam na tem področju prek svojih programov znatno pomaga.

Kakšne nove investicije še predvidevate za nadaljnji razvoj nogometa v Sloveniji, in to na vseh ravneh?

Vrhunski športni rezultati so nekaj izjemnega – so tisto, na kar smo vsi zelo ponosni. Pri investiranju v šport se moramo zahvaliti športnikom in športnicam, ki te rezultate dosegajo, saj tistim, ki delujemo v športu, omogočajo, da je naše delo pri zagotavljanju sredstev in načrtovanju nadaljnjega razvoja lažje.

Torej, ne sme nas zavesti v skušnjavo, da se kitimo z vrhunskimi rezultati športnikov, ampak moramo biti zanje hvaležni. To nam nalaga odgovornost, da investicije načrtujemo celovito – objekt brez vsebine in vsebina brez objekta na primer ne omogočata delovanja športa. Zato moramo pri investicijah slediti trajnosti, ki omogoča družbenokoristno in odgovorno delovanje nogometa, kar je tudi temelj za razvoj vrhunskih rezultatov. Načrtujemo posodobitev nekaterih že zgrajenih objektov ter dvig kategorizacije teh objektov za zagotavljanje pogojev za tekmovanja na najvišji ravni, ter gradnjo novih igralnih površin, ki so pogoj za nogometno dejavnost.

Kakšen je vaš pogled na delovanje klubov in kako je z vlaganji v klubsko raven nogometa?

Klubi so osnovni gradnik vsake športne zveze, nogomet pa je izjemno konkurenčen šport. Klubi, ki delujejo v slovenskih ligah, ne tekmujejo samo med seboj, ampak so vsako leto soočeni tudi z mednarodnimi izzivi in veseli smo, da so v zadnjih letih tam čedalje bolj uspešni. NZS lahko h klubskemu delovanju prispeva pomemben del z zagotavljanjem organizacije tekmovanj ter ustrezne ravni znanja in izkušenj za vse sodelujoče deležnike.

Pomembno pa je, da klubsko dejavnost tudi finančno podpremo. Podpora NZS v zadnjih letih klubom narašča, tako smo lani za njihovo (so)financiranje namenili 3,6 milijona evrov, kar znaša 13,31 odstotka celotnega proračuna NZS. Trend rasti vlaganja v klube je za NZS izjemno pomemben.

Veseli nas, da nam je z vlaganjem v razvoj infrastrukture in znanje klubov uspelo bistveno povečati prihodke iz naslova medijskih in marketinških pravic prve lige Telemach, da smo nadgradili mladinsko ligo Next gen in da povečana sredstva v celoti investiramo nazaj v klube. Z večjo medijsko pojavnostjo zagotavljamo tudi večja sponzorska sredstva. Slovenske nogometne lige so med najatraktivnejšimi športnimi produkti v Sloveniji in veseli smo, da trend rasti in razvoja zagotavljamo skupaj s slovenskimi nogometnimi klubi.

Kaj pa prihodki; pomembne so medijske pravice, sponzorske pravice, sistemska sredstva – koliko dobi NZS od teh virov? So vsi produkti NZS enako donosni? Kako se soočate z izzivom deljenja ustvarjenega glede na vse večje potrebe po vlaganjih v različne segmente nogometa?

Vzdržno načrtovanje finančnega poslovanja zveze je temelj trajnosti, to pomeni predvsem porabo skladno z zmožnostmi, strateško odločanje glede investicij ter zagotavljanje raznolikih novih virov prihodkov. Na ta način smo pri NZS zagotovili krepitev finančnega poslovanja. Lani smo imeli 27,36 milijona evrov prihodkov, največ, skoraj 6,9 milijona evrov iz naslova nagrade Uefe za uvrstitev moške reprezentance na letošnje evropsko prvenstvo v Nemčiji. Odhodki pa so znašali 26,85 milijona evrov.

Vse zbrano vložimo nazaj v nogomet, pri čemer se zavedamo, da vsi produkti NZS niso enako donosni. Na primer, moška A-reprezentanca je generator večine prihodkov, s svojimi uspehi omogoča, da izboljšujemo pogoje in razvijamo tudi druge reprezentančne programe, pri čemer izpostavljam ženski nogomet in mlajše reprezentance.

Veseli smo, da je v slovenskem nogometnem okolju prisotno zavedanje, da je uspehe treba deliti. S tem lahko zagotavljamo celovit trajnostni razvoj slovenskega nogometa, ki pozitivno vpliva na celotno družbo. Na ta način z nogometom izboljšujemo življenje.