Kako izbrati pravi šport za vašega otroka

»Za razvoj je bistveno, da mu omogočimo raznovrstne športne dejavnosti. Ne glede na to, ali ga vključimo v plavalni, košarkarski ali atletski klub, mora biti vadba za otroke pravzaprav precej enaka, sestavljena iz desetih ali petnajstih različnih dejavnosti, ki otroku zagotavljajo dovolj široko gibalno podkovanost,« svetuje dr. Branko Škof, profesor športne vzgoje s Fakultete za šport.

Prezgodnja tekmovalnost škodi

Dr. Škof staršem hkrati odsvetuje, da otroke vključujejo v programe, usmerjene predvsem v tekmovalnost. Ta namreč vedno pripelje do ozke, enosmerne vadbe, ki ne podpira optimalnega fizičnega, psihosocialnega in čustvenega razvoja otroka. Tisti otroci, ki prehitro začnejo usmerjeno trenirati, pozneje ne dosegajo uspehov na visoki tekmovalni ravni, četudi imajo potencial, še poroča profesor. Ker začnejo trenirati in tekmovati prezgodaj, se zasitijo in pozneje, ko bi treningi morali postati zahtevni, zanje nimajo več motivacije.

Druga temna plat prehitre športne specializacije so poškodbe, ki nastanejo zaradi izkoriščanja biološkega potenciala mladostnikov, še preden se ta razvije do konca. Zato je ravno široka športna aktivnost najboljši temelj za poznejšo uresničitev nadpovprečnega športnega talenta.

Od namiznega tenisa do deskanja

Da je z usmeritvijo v posamezen šport dobro počakati, potrjujejo tudi izkušnje priljubljenega slovenskega deskarja na snegu. Žan Košir, ki je med drugim na olimpijskih igrah Sloveniji prinesel srebrno in bronasto medaljo, je na desko prvič stopil šele pri dvanajstih letih. Na prvo tekmovanje se je prijavil dve leti pozneje in zmagal. Takrat je začutil željo po tekmovanju na visoki ravni, začel resno trenirati in se počasi prebil na mednarodno sceno. A deskanje ni bilo njegova prva športna izkušnja.

Žan Košir je na desko prvič stopil pri 12. letih Foto Anže Vrabl

Žan izhaja iz športne družine, zato je bil šport del njihovega vsakdanjika. Poleti je plaval, igral tenis, obiskoval hribe, pozimi smučal, se sankal in tekel na smučeh. S prijatelji se je skoraj vsak dan »podil po vasi«, po vstopu v šolo pa je šport vključil tudi v svoje popoldanske krožke. Do enajstega leta je treniral namizni tenis. Ko je ta zanj postal preveč monoton, se je dve leti kalil v atletiki. Kraljica športa ga je naučila samodiscipline in samostojnosti, vendar pa v atletiki ni dosegal opaznih rezultatov in je zato izgubil voljo zanjo.

Šele po vseh naštetih športnih izkušnjah se je Žan poskusil v deskanju, ki mu je pisano na kožo in v katerem je danes med najboljšimi na svetu.

Šport naj postane navada

Študije Svetovne zdravstvene organizacije priporočajo, naj se otrok giblje vsaj eno uro na dan. To je ideal, ki bi se mu morali čim bolj približati. Žal te standarde v Sloveniji dosega le približno 60 odstotkov desetletnikov in samo še 30 odstotkov petnajstletnikov. Slovenski otroci se torej ne gibljejo toliko, kot bi bilo primerno in zdravo.

Kakšen odnos do športa bo otrok razvil, je precej odvisno od staršev. Za otroka je potreba po gibanju naravna, in če živi v družini, v kateri je šport del življenja, je zelo velika verjetnost, da bo to ponotranjil tudi sam. Eden od načinov za razvoj naklonjenosti športu je tudi družinska udeležba na športnih prireditvah, kot je Triglav tek in ki vsem članom družine ponujajo priložnost za aktivno preživljanje prostega časa.

Najmlajši na Triglav teku k športnemu življenju Foto Zavarovalnica Triglav

Če starši z otroki aktivno preživljajo prosti čas, bo šport postal navada, ki jo bo otrok z veseljem gojil vse življenje. In natanko to, pravi dr. Škof, je bistvo športa – da postane sredstvo za bolj zdravo in kakovostnejše življenje.

Naročnik oglasne vsebine je Zavarovalnica Triglav