Srbiji ostanejo na voljo le pritožbe ali vojaško posredovanje
Pet stalnih članic varnostnega sveta ZN je imelo nasprotujoča si stališča o vzpostavitvi kosovske vojske.
Odpri galerijo
Parada kosovskih varnostnih sil pred glasovanjem v parlamentu o preoblikovanju v vojsko. FOTO: Reuters
Na sinočnjem izrednem zasedanju varnostnega sveta ZN o ustanovitvi kosovske vojske v New Yorku so padle maske. Ni se pokazalo le, da si mednarodno pravo in sporazume tolmači vsak po svoje, temveč tudi kdo ima dvojna merila. Na izpitu je tudi verodostojnost Bruslja, ki bo jutri pripravilo božično balkansko kosilo.
Varnostni svet ZN ni sprejel nobene odločitve, kar je bilo jasno že vnaprej zaradi pravice do veta ZDA, Francije in Velike Britanije na eni strani ter Rusije in Kitajske na drugi. Pet stalnih članic je imelo nasprotujoča si stališča o vzpostavitvi kosovske vojske. Srbiji ostanejo na voljo le pritožbe ali vojaško posredovanje, ki pa ni verjetno, ker nima ne zadostne vojaške ne politične in gospodarske moči.
Po pričakovanjih sta si na zasedanju skočila v lase srbski predsednik in njegov kosovski kolega, Aleksandar Vučić in Hashim Thaçi. Prvi je Prištino obtožil kršenja resolucije ZN 1244 in ogrožanja obstoja Srbov na Kosovu, drugi pa, da se ve, kdo je bil žrtev in kdo agresor ter da Srbija nima problema zaradi kosovske vojske, temveč jo moti sam obstoj kosovske države.
Vučić je pozval ZN, naj ukroti Prištino in se aktivneje vključi v dialog Srbije s Kosovom. Postavil je vprašanje, o čem naj se sploh pogajajo, če mora Srbija priznati neodvisnost Kosova in meje po meri Prištine. Thaçi je spomnil na vojne zločine srbskih sil in pozval Vučića, naj ne uprizarja drame. Kljub temu sta oba izrazila pripravljenost na dialog.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je Prištino obtožil, da se igra z ognjem in da Kosovu zaradi carinske vojne grozi humanitarna katastrofa, Po njegovem obstaja resna nevarnost vdora oboroženih enot kosovskih Albancev na sever Kosova, kjer živijo Srbi. To bi privedlo do prelivanja krvi in katastrofe, ki bo vrnila Balkan v obdobje nemirov ter uničil prizadevanja za stabilizacijo regije.
Po njegovih besedah je Kfor selektiven pri izpolnjevanju svojega mandata. EU je obtožil neodgovorne politike, ker so njeni odzivi na odločitev Prištine brez zob. Predstavnik Kitajske je izpostavil, da Peking spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije.
Predstavnika ZDA in Velike Britanije sta zavrnila trditve o kršitvah resolucije ZN 1244, ker ta ne govori nič o oblikovanju varnostnih sil, temveč le poziva k razorožitvi Osvobodilne vojske Kosova in drugih oboroženih skupin, kar je bilo tudi storjeno. Kot je menila britanska veleposlanica Karen Pierce, ni pravnih ovir za preobrazbo kosovskih varnostnih sil v vojsko, ki pa mora potekati v dogovoru z Natovimi silami Kfor in mednarodno skupnostjo. Po njenem nič v načrtu Marttija Ahtisaarija, resoluciji ZN 1244 in kosovski ustavi ne izključuje možnosti preoblikovanja varnostnih sil v vojsko.
Generalni podsekretar ZN za mirovne operacije Jean Pierre Lacroix je menil, da je odločitev Kosova za lastno vojsko poslabšala odnose s Srbijo. Sprti strani je pozval k dialogu in naj se izogibata ukrepov, ki bi lahko poslabšali položaj. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da bi bilo omejevanje varnostnih pooblastil mirovne misije Kfor v nasprotju z resolucijami varnostnega sveta ZN.
Pred zasedanjem so Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Švedska in Velika Britanija v skupni izjavi podprle suvereno pravico Kosova do postopne preobrazbe varnostnih sil v vojsko. Proces mora biti pregleden in vključujoč, trajal pa naj bi deset let.
Predstavnika Francije in Nizozemske sta pozvala Prištino, naj spoštuje pristojnosti Kforja in ocenila, da se je odločila za vzpostavitev lastne vojske v občutljivem trenutku. Države članice varnostnega sveta ZN izven Evrope so predvsem pozivale k dialogu.
Iz New Yorka sta Vučić in Thaçi odšla naravnost v Bruselj k visoki zunanjepolitični predstavnici EU Federici Mogherini na božično balkansko kosilo. Ker tudi na seji sveta za stabilizacijo in pridruževanje EU in Kosova Mogherinijeva in kosovski premier Ramush Haradinaj nista našla skupnega jezika, je Thaçi za Bruselj sprejemljivejši sogovornik.
Haradinaj še vedno ignorira poziv EU, naj Priština ukine nerazumne carine. To je postavilo pod vprašaj kredibilnost EU kot posrednika v dialogu Beograda s Prištino in garanta dogovorjenih sporazumov. In to v letu, ki naj bi bilo ključno za evropske povezave balkanske šesterice. Sporočilo iz Bruslja bo nemara potitivno in primerno za praznike, ne bo pa odražalo dejanskega stanja v regiji.
Varnostni svet ZN ni sprejel nobene odločitve, kar je bilo jasno že vnaprej zaradi pravice do veta ZDA, Francije in Velike Britanije na eni strani ter Rusije in Kitajske na drugi. Pet stalnih članic je imelo nasprotujoča si stališča o vzpostavitvi kosovske vojske. Srbiji ostanejo na voljo le pritožbe ali vojaško posredovanje, ki pa ni verjetno, ker nima ne zadostne vojaške ne politične in gospodarske moči.
Vzhod svari s prelivanjem krvi
Po pričakovanjih sta si na zasedanju skočila v lase srbski predsednik in njegov kosovski kolega, Aleksandar Vučić in Hashim Thaçi. Prvi je Prištino obtožil kršenja resolucije ZN 1244 in ogrožanja obstoja Srbov na Kosovu, drugi pa, da se ve, kdo je bil žrtev in kdo agresor ter da Srbija nima problema zaradi kosovske vojske, temveč jo moti sam obstoj kosovske države.
Vučić je pozval ZN, naj ukroti Prištino in se aktivneje vključi v dialog Srbije s Kosovom. Postavil je vprašanje, o čem naj se sploh pogajajo, če mora Srbija priznati neodvisnost Kosova in meje po meri Prištine. Thaçi je spomnil na vojne zločine srbskih sil in pozval Vučića, naj ne uprizarja drame. Kljub temu sta oba izrazila pripravljenost na dialog.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je Prištino obtožil, da se igra z ognjem in da Kosovu zaradi carinske vojne grozi humanitarna katastrofa, Po njegovem obstaja resna nevarnost vdora oboroženih enot kosovskih Albancev na sever Kosova, kjer živijo Srbi. To bi privedlo do prelivanja krvi in katastrofe, ki bo vrnila Balkan v obdobje nemirov ter uničil prizadevanja za stabilizacijo regije.
Po njegovih besedah je Kfor selektiven pri izpolnjevanju svojega mandata. EU je obtožil neodgovorne politike, ker so njeni odzivi na odločitev Prištine brez zob. Predstavnik Kitajske je izpostavil, da Peking spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije.
Zahod ni proti kosovski vojski
Predstavnika ZDA in Velike Britanije sta zavrnila trditve o kršitvah resolucije ZN 1244, ker ta ne govori nič o oblikovanju varnostnih sil, temveč le poziva k razorožitvi Osvobodilne vojske Kosova in drugih oboroženih skupin, kar je bilo tudi storjeno. Kot je menila britanska veleposlanica Karen Pierce, ni pravnih ovir za preobrazbo kosovskih varnostnih sil v vojsko, ki pa mora potekati v dogovoru z Natovimi silami Kfor in mednarodno skupnostjo. Po njenem nič v načrtu Marttija Ahtisaarija, resoluciji ZN 1244 in kosovski ustavi ne izključuje možnosti preoblikovanja varnostnih sil v vojsko.
Generalni podsekretar ZN za mirovne operacije Jean Pierre Lacroix je menil, da je odločitev Kosova za lastno vojsko poslabšala odnose s Srbijo. Sprti strani je pozval k dialogu in naj se izogibata ukrepov, ki bi lahko poslabšali položaj. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da bi bilo omejevanje varnostnih pooblastil mirovne misije Kfor v nasprotju z resolucijami varnostnega sveta ZN.
Pred zasedanjem so Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Švedska in Velika Britanija v skupni izjavi podprle suvereno pravico Kosova do postopne preobrazbe varnostnih sil v vojsko. Proces mora biti pregleden in vključujoč, trajal pa naj bi deset let.
Predstavnika Francije in Nizozemske sta pozvala Prištino, naj spoštuje pristojnosti Kforja in ocenila, da se je odločila za vzpostavitev lastne vojske v občutljivem trenutku. Države članice varnostnega sveta ZN izven Evrope so predvsem pozivale k dialogu.
Božično sporočilo iz Bruslja
Iz New Yorka sta Vučić in Thaçi odšla naravnost v Bruselj k visoki zunanjepolitični predstavnici EU Federici Mogherini na božično balkansko kosilo. Ker tudi na seji sveta za stabilizacijo in pridruževanje EU in Kosova Mogherinijeva in kosovski premier Ramush Haradinaj nista našla skupnega jezika, je Thaçi za Bruselj sprejemljivejši sogovornik.
Haradinaj še vedno ignorira poziv EU, naj Priština ukine nerazumne carine. To je postavilo pod vprašaj kredibilnost EU kot posrednika v dialogu Beograda s Prištino in garanta dogovorjenih sporazumov. In to v letu, ki naj bi bilo ključno za evropske povezave balkanske šesterice. Sporočilo iz Bruslja bo nemara potitivno in primerno za praznike, ne bo pa odražalo dejanskega stanja v regiji.
