Najprej sanacija Stare Cinkarne, več let za dokumentacijo
Vlada je ta teden sprejela odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanja kakovosti okolja na območju Stare Cinkarne v Mestni občini Celje. Gre za eno najbolj onesnaženih območij v državi, ki je hkrati na pragu središča mesta. To je prvi korak k sanaciji Celjske kotline, na katero prebivalci čakajo že več desetletij, bilo pa je tudi več neuspelih poskusov tako s sprejemom zakona o sanaciji kot odloka.
Kot so sporočili po seji vlade, bo območje po izvedenih sanacijskih ukrepih »sanirano tako, da ne bo več vpliva onesnaženih tal na podzemno in površinsko vodo. Onesnažena tla bodo sanirana do te mere, da tla ne bodo več predstavljala tveganja za zdravje ljudi in okolje.« Na tem območju bo po sanaciji možno graditi, monitoring tal in voda pa bo trajal najmanj 10 let po izvedeni sanaciji. A do tja je še daleč.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je danes v Celju podrobneje predstavil odlok, ki predvideva sanacijo v dveh fazah. V prvi fazi bosta ministrstvo in Mestna občina Celje pripravila strokovne podlage za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta, pridobili vso investicijsko in projektno dokumentacijo, sprejeti je treba tudi integralno gradbeno dovoljenje.
Prva faza je ocenjena na 1,2 milijona evrov, od tega bo 880.000 evrov prispevala država. Kot je dejal Kumer, je po »pesimističnem scenariju« zaključek te faze predviden leta 2028. Šele druga faza pa je fizična izvedba sanacije z vso opredelitvijo finančnih sredstev zanjo. Koliko bo ta stala in kakšna bo, še ni znano. Kot piše v prilogi odloka, bo vse določeno v projektni dokumentaciji, za katero je rok konec leta 2028.
Ministrstvo je v obrazložitvi odloka zapisalo, da je bila onesnaženost Celjske kotline s težkimi kovinami opredeljena s številnimi študijami, v zadnjih desetih letih je bilo na območju Celja pridobljenih več kot 500 rezultatov analiz vzorcev tal, ki kažejo, da je dobrih 650 hektarov ožjega območja Celja prekomerno onesnaženo s kadmijem, svincem, cinkom in arzenom. Odlok, ki ga je vlada sprejela ta teden, obravnava manjši del, a najbolj onesnažen, gre za območje Stare Cinkarne. V prilogi odloka pišejo, da so glavni vir onesnaženja tla, »ki se razprostirajo na območju 27 hektarov v ocenjeni globini približno od 0 do 10 metrov«.
Minister Kumer priznava, da je prav zato, ker se odlok osredotoča le na Staro Cinkarno, za marsikoga razočaranje: »Ampak velike probleme je mogoče odpraviti tudi z manjšimi koraki.« Napovedal je, da nadaljujejo pripravo sanacije tudi ostalih območij, odlok za sanacijo širšega območja bi lahko sprejeli že do konca tega leta ali začetka prihodnjega leta, s čimer bi natančno določili časovnico izvedbe sanacijskih del za celotno Celjsko kotlino.
Več let so si za sanacijo prizadevali v Civilnih iniciativah Celja, ki so o težkih kovinah v celjskih tleh opozarjale tudi Evropo. Predstavnik civilnih iniciativ Boris Šuštar je nad odlokom razočaran: »Od leta 2008 smo poslušali samo obljube in od zakona o sanaciji smo pristali pri tem odloku. Ko leta 2018 zaradi obstrukcije poslancev (SD, SDS, DeSUS, op. p.) na odboru v državnem zboru zakon o sanaciji Celjske kotline ni prišel do drugega branja, so nas prepričevali, da bo še boljše, če dobimo uredbo oziroma odlok in da naj potrpimo. Pa smo potrpeli in zdaj dobili odlok, ki je izumljanje tople vode. Leta 2012 je Zavod za zdravstveno varstvo Celje zapisal, da je treba Staro Cinkarno sanirati takoj, celostno in naenkrat. Danes smo pa leta 2024. Pričakovali smo vsaj nekaj takega, kot je dobila Mežica. Tam so marsikaj lahko izboljšali.«
Kumer je dejal, da se bo vzdržal komentarja, zakaj se je tako dolgo čakalo, saj je sam na ministrstvu šele od lani: »Takoj smo šli v izvedbo javnega naročila za sanacijo Bukovžlaka. Moja prioriteta je čisto okolje, da ga saniramo starih bremen. Težko pa je nadoknaditi primanjkljaj toliko desetletij v enem letu, sploh ker smo imeli lani toliko poplav, vetrolomov … To seveda ni izgovor, prav nasprotno, to je razlog, da se potrudimo toliko bolj.«
Minister pričakuje, da bo prva faza zaključena prej, da bi se torej tudi fizična sanacija prej začela. Kdo lahko zagotavlja, da se bo to dejansko zgodilo, sploh če vemo, da so vmes še volitve? Poslanka Janja Sluga, ki je zakon o sanaciji Celjske kotline skušala večkrat spraviti skozi proceduro, je dejala, da je po njenih izkušnjah najtežje projekt spraviti v načrt razvojnih programov: »Ko je v njem, je pot bistveno lažja. Tu je naša zaveza, da bomo nad tem bdeli. So pa tako jasna zagotovila ministrstva, tudi pisno sem jih dobila, da se bo to res nadaljevalo.«
Celjski župan Matija Kovač je dejal, da je sprejem odloka zelo pomemben za urbani razvoj Celja, območje Stare Cinkarne namreč leži skoraj v središču mesta, ki zaradi onesnaženosti ni moglo zaživeti. Poudaril je, da je odlok možno uresničiti prej kot do konca leta 2028, saj da tudi občina zelo aktivno išče rešitve in izvaja projekte. Lani je Mestna občina Celje denimo sodelovala na mednarodnem bienalnem natečaju Europan 17, na katerem so iskali rešitve za Staro Cinkarno. S tem se je ukvarjalo 13 ekip iz vse Evrope, vsi elaborati so od danes na ogled v Likovnem salonu.
Mednarodna komisija je izbrala koncept Parlament Cinkarna, ki jo je zasnovala ekipa arhitektov in urbanistov iz Avstrije, Španije in Nemčije. Kot je dejal Kovač, ta rešitev predvideva delno pozidavo območja ob Kidričevi ulici, pa tudi ureditev zelenih, rekreativnih površin, ni pa tam predvidene stanovanjske rabe. Bolj natančno rabo bo določil prostorski načrt. »Morebiten pesimizem ob sprejemu odloka ni na mestu, sanacija Celja v zadnjih letih vendarle poteka aktivno in po fazah,« je sklenil župan.
Med pomembnejšimi aktivnostmi je zagotovo sanacija vrtčevskih igrišč, letos naj bi zaključili sanacijo enote Sonce, kjer je zemljina ena najbolj onesnaženih, in vrtca na Škapinovi ulici.
