Postavljal sem si preveč vprašanj, a tak sem

V olimpijsko sezono je slovenski alpski smučar Boštjan Kline štartal kot član elitne sedmerice v smuku. Cilj je bil nadgraditi najboljše rezultate v karieri, a šlo je močno navzdol. Po zimi pod pričakovanji je spomladi zamenjal opremljevalca smuči, s Stöcklija je šel k Nordici. Zdaj je na najpomembnejših pripravah v Čilu, kjer se bo dokazoval tudi na tekmah nižje ravni, da bi izboljšal štartno izhodišče za zimo.
 

Kakšno poletje imate za sabo?

Predvsem mirno. Zaznamovale so ga kondicijske priprave, v začetku avgusta pa smo šli na smuči. Skratka, nič pretresljivega ali razburljivega. Kolikor sem bil prost, sem užival doma z družino, dva tedna smo bili tudi na morju.
 

Kako pomemben je bil oddih po sezoni, ki ni šla po željah?

Ni ga bilo veliko, po dva tedna aprila in maja. Ustrezalo mi je, da sem odklopil in se po sezoni odpočil – telesno in duševno. Po koncu tekem za svetovni pokal sem namreč imel še veliko testiranj, sezona se je zato zavlekla, veliko sem še razmišljal o smučeh in se učil o novi opremi.
 

Ste dobili vse odgovore na vprašanja, ki jih je odprla sezona?

Odgovori bodo še prihajali – čez čas, skozi kariero, skozi smučanje. Vedno ugotavljaš oziroma spoznavaš nekaj novega, kaj in zakaj je tako bilo. Na koncu sezone smo naredili analizo, a kljub tej ne moreš vsega povsem točno vedeti. Dogajale so se različne stvari, enkrat je bilo dobro, drugič ne.
 

Za prihodnjo zimo postavljate nove temelje z novo opremo, novim kondicijskim trenerjem ...

Delo je precej drugačno, kot je bilo prej. Imam novega opremljevalca in zato je drugačna tudi oprema. Kar nekaj stvari je še odprtih, v Čilu je na programu še testiranje smuči in čevljev. Kondicijski treningi so bili v redu, dobro se počutim, všeč mi je, ker smo tekmovalci med sabo eden drugega »tiščali« naprej.
 

Pa psihološka priprava? V minuli zimi ste dejali, da ste preveč zapletali.

V letošnjem pripravljalnem obdobju sem skušal vse skupaj malo poenostaviti, odprle so se nove stvari. Morda sem v prejšnji zimi malo zavozil pri pripravi na določenih tekmah – v smislu sproščanja oziroma aktivacije. Včasih sem bil preveč sproščen, pa tega nisem opazil, spet drugič preveč napet in aktiviran. Postavljal sem si preveč vprašanj. A tak sem, hočem vedeti, kaj se dogaja z mano. Tudi v tem pogledu sem naredil neko spremembo. S psihologinjo sva naredila načrt in držim se ga.


 

Kaj pričakujete od priprav v Čilu?

Želim si dobro testiranje opreme, to pomeni, da ko pridem domov, da vem, katere smuči bom uporabljal na tekmah in kako se bo material v določenih zavojih obnašal. Želim si tudi čim bolje tekmovati na preizkušnjah nižje ravni, se osredotočiti na smučanje in iskati rešitve skozi izvedbo na teh tekmah. V svetovnem pokalu bom namreč v smuku štartal izven trideseterice (v superveleslalomu je ostal med 30, op. a.).
 

Na svetovni lestvici WCSL ste v smuku nazadovali na 40. mesto.

To pomeni, da bom štartal glede na točke FIS, ta moja bera pa ni najboljša. Na tekmah za svetovni pokal bom imel štartno številko nad 50. Zato je cilj tudi na preizkušnjah za južnoameriški pokal popraviti štartno izhodišče za sezono. Sestaviti dobre nastope, si povrniti hitrost, urediti rutino pred štartom ...
 

Trije meseci so še do začetka smukaške sezone.

Vstopili smo v bolj raznoliko obdobje, tisto monotono je za nami, trajalo je od maja do zdaj, dnevi so si bili podobni. Zdaj so se spet začela potovanja, smučanje, snežni treningi, različne razmere, vedno je kaj novega in bolj je zanimivo. Menim, da je časa še dovolj. V prihajajočo sezono bi rad štartal s čim boljšimi občutki in čim bolje pripravljen, da bom lahko 100-odstotno dirkal.