Na cesti vzor 0,0, proti Vujovićevim levom cilj 2-2

»Favoriti smo, karkoli drugega kot zmaga bi bila veliko razočaranje,« je brez zadržkov pribil Josip Šarac, najboljši strelec rokometašev Celja Pivovarne Laško, pred prvim od dveh ključnih tekem z Zagrebom, ki bosta bržčas razkrili, kdo od večnih tekmecev se bo veselil uvrstitve v osmino finala lige prvakov in kdo bo razočaran obtičal v skupini A. V nedeljo se v polnem Zlatorogu obeta prava poslastica. Jo lahko Veselin Vujović zagreni že pred četrtkovo revanšo v zagrebški Areni?

Kaj več bi si lahko ljubitelji rokometa na Slovenskem želeli od »balkanskega clasica« za biti ali ne biti? In kdo bi lahko imel koristi od (dez)informacije, ki je dvignila prah le tri dni pred tekmo leta, češ da se bo zgodila zamenjava na slovenskem selektorskem stolčku?



Prej Vujoviću, ki se v kriznih razmerah znajde kot riba v vodi. Toda njegova zagrebška četa, ki jo je nasledil od bivšega celjskega trenerja Branka Tamšeta, je za razred slabša od tiste, ki jo vodi na slovenski klopi. Na papirju je slabša tudi od celjske. Na vseh dosedanjih šestih tekmah so se v njej pokazale vrzeli, prekratka klop je botrovala padcem, kakršen se je hrvaškim prvakom zgodil tudi na zadnji tekmi na Norveškem, kjer so v zadnji tretjini zapravili pet golov prednosti in srečno iztržili prvo točko. Celjani imajo dve po visoki zmagi proti Elverumu, dvodejanka z Zagrebom jim prihaja kot naročena, forma je v vzponu, kar je potrdil tudi dober odpor v Szegedu.
 

Kdo se bo zadnji smejal?

Če kdo do obisti pozna Zagrebčane, je to prav Šarac. Med zadnjo reprezentančno akcijo Hrvaške je bil črna ovca, moral je poslušati zbadljivke sedmih kolegov, članov Zagreba. A je prepričan, da se bo zadnji smejal on, tudi po drugi tekmi v Zagrebu, kjer Celje sicer še nikdar ni zmagalo.

»Zagreb ima težave, po sili razmer mora Zlatko Horvat igrati na desnem zunanjem položaju. Ker se je poškodoval Josip Božić Pavletić na krilu, so morali s posoje vrniti Josipa Ereša. Prva sedmerka je sicer nevarna, a mi imamo več rotacije. Težko verjamem, da bo Zagreb lahko zdržal naš ritem skozi vseh 60 minut,« je razmišljal Šarac.



Vseeno opozarja pred zagrebškimi levi, ki so s prihodom Vujovića učvrstili obrambo, različica 5-1 z izpostavljenim Davidom Mandićem je zelo neugodna. »Mandić je igralec, ki gre v meso. Nikakor ne smemo pustiti, da se znajdemo v njegovem primežu, žoga mora hitro krožiti,« je opozoril »Šarke« in omenil tudi Mateja Hrstića, ki se dviga v formi, ter krožna napadalca Marina Šipića in Kristiana Bećirija.



»Vse to so fantje, ki jih dobro poznam,« je vir notranjih informacij Šarac, ki je pred kratkim proti Nemčiji dočakal prvi nastop za člansko vrsto južnih sosedov. V njej ni bilo Anteja Gadže in Damirja Bićanića, ki sta za kapetanom Horvatom najboljša strelca Zagreba, v katerem ima od štirih Slovencev najbolj pomembno vlogo Aleks Vlah.
 

Za Makuca malo možnosti

Celjani so neporaženi v slovenski ligi in polni samozavesti, edina slaba vest je, da se koleno pri Domnu Makucu ne celi po željah, zato je za njegov nastop malo možnosti. Z njim bi trener Tomaž Ocvirk imel še več rešitev, tako pa bo moral Patriku Lebanu pri organizaciji napada spet na pomoč priskočiti kapetan David Razgor.



»Pred nami je težka tekma, bil bi vesel, če bi po dolgem času zagledal polno dvorano. Če bodo navijači spet pričarali odlično vzdušje, bo naša mlada ekipa letela po igrišču. Za zmago bomo morali biti na najvišji ravni prav vsi, kar se nam v tej sezoni še ni posrečilo, še najbližje smo bili na zadnjem derbiju z Gorenjem (9. oktobra je bilo 33:21; op. p.). Če bo pristop enak, lahko pričakujemo dve točki,« je prepričan »Čvari«, ki že ima izkušnje z Zagrebom, lani so po razočaranju v gosteh (24:22) njegovi fantje na domačem igrišču zmagali za devet golov.

Tokrat je spored obraten ... »Bolj mi je všeč tako. Če nam uspe zmagati doma, bomo šli še bolj odločno v Zagreb zrušit tradicijo.« To bi bil zares sanjski scenarij. Celjski rokometaši so sicer včeraj sodelovali s policisti v akciji Vozi 0,0 in treznim šoferjem delili vstopnice, ampak v zadnjih celjsko-zagrebških klasikah v tem desetletju zanje 0-0 ne pride v poštev. Če bi jim uspel podvig z 2-2, torej s štirimi točkami na računu, bi bili pijani od ponosa, saj bi to pomenilo, da bi po šestih letih prebili zid in vstopili v klub 16, kar bi bila najboljša referenca za nadaljevanje plesa med elito tudi po reformaciji lige prvakov s sezono 2020/21.