Strah je (bil) odveč, tujci so v senci

Trend, ki je v minuli sezoni 1. SNL pod taktirko predsednika NK Olimpija Milana Mandarića in trenerja Igorja Bišćana, ogrožal nacionalni nogometni interes, se je k sreči ustavil. Po prvi tretjini prvenstva ima SNL slovensko podobo in tako rekoč edino pravilno poslanstvo "amaterske" lige brez resnih tujih pokroviteljev in globalne prepoznavnosti: da vzgaja in omogoča razvoj domačim nogometašem.

Zasuk na boljše je morda najbolj viden v statističnih kazalcih. Najvidnejši, ki gre v domači prid, je razmerje med slovenskimi in tujimi nogometaši na igrišču. V zadnjih treh kolih (razmerje je podobno tudi v prvih devetih) je bil delež tujcev le 30 odstoten, od 432 igralnih položajev so jih tujci zavzeli 144. Nadalje, med deveterico najboljših strelcev, ki so zabili pet ali več golov, sta le dva tujca, ljubljanski Portugalec Jucie Lupeta in goriški Hrvat Andrija Filipović.

Tako izrazite slovenske podobe v vrhu lestvice strelcev ne pomnijo niti največji poznavalci lige, od 1. mesta do 4. so izključno slovenski strelci – Dino Hotić, Jan Mlakar, Rok Sirk (vsi po 7), Rudi Požeg Vancaš (6). Tujci so bolj konkurenčni v podajah, kjer je sicer zanesljivo na vrhu mariborski Ljubljančan Amir Dervišević z 9 asistencami. Med deseterico najboljših, ki so zmogli 3 podaje ali več, so med tujci še Asmir Suljić (6), Luka Bobičanec (4), Jasmin Mešanović in Bede Osuji (po 3). Igra številk še razkriva naslednje: med 86 strelci je 31 tujcev, ki so zabili 56 golov od 177, od 69 podajalcev je 22 tujcev, ki so zmogli 37 asistenc.

Olimpija, Krško, Aluminij, Domžale

Rekorderja po številu tujcev v začetni enajsterici v tej sezoni sta Olimpija in Krško. Zeleno-beli so proti Triglavu v 4. kolu igrali z osmimi tujci, kolikor je bilo tudi tujih Krčanov proti Rudarju. Toda največ tujih igralcev na eni tekmi je prav v zadnji tekmi v Celju uporabil trener Zoran Barišić. Skupaj je igralo kar 10 tujcev. V zadnjih kolih je največ tujcev aktivnih pri Krškem, zato ni čudno, da je v dvoboju med Olimpijo in Krškim v 11. kolu igralo največ tujcev: od 25 igralcev kar 14 oziroma po 7 pri vsakem moštvu. Moštvi, ki v povprečju še presegata 30 odstotni delež tujcev na tekmo, sta Aluminij in Domžale.

Selekcijo je omejil trg

Bivši selektor Bojan Prašnikar je bil v minulih letih eden najbolj glasnih kritikov prevelikega števila tujcev. Zdajšnji zasuk k domačim fantom pa pripisuje različnim dejavnikom.

"Ni bila tolikšna težava v številu tujcev, marveč v njihovi kakovosti. Niso imeli svojega poslanstva, da bi bi bili boljši od domačih igralcev. Do zasuka je prišlo, ker so ljudje v klubih uvideli, da so tujci dražji od domačih igralcev in da od njihovih prodaj, ki so jih narekovali tuji menedžerji, niso prejeli toliko denarja, kot so upali. Trg je opravil svoje, a posledice so hude. Slovenskih igralcev, ki bi zdaj morali biti na razvojnem vrhuncu, je premalo. Opustili so igralske kariere, saj so se odločili za šolanje, ali pa so prezgodaj odšli v tujino. Zdaj je liga mlada, ker je tujcev manj, a ni dovolj domačih igralcev ustrezne starosti, da bi jih nadomestili. Tako so v ospredju spet fantje, ki se vračajo iz tujine, kot sta Luka Zahović ali Jan Mlakar."