Še boljši so, kot je mislil Safet

Najbolj utrujeni so legli v posteljo okoli pete ure zjutraj, adrenalin in zavedanje, da so na prvi tekmi v Malatyju igrali odlično in iztržili izid (2:2) za napredovanje v tretje kolo (potrditi ga morajo le še v četrtek v Stožicah), je marsikaterega iz Olimpijine nogometne odprave danes zjutraj po skoraj štiriurnem letu iz vzhodne Anatolije pustil »pokonci« še nekoliko dlje. Tudi predsednik Milan Mandarić je bil med tistimi, ki mu včerajšnja tekma proti vse prej kot povprečnemu moštvu, ki nima težav s tremi, štirimi ali več milijoni evrov, da bi zapolnil vrzeli v moštvu, ni dala miru.

»Užival sem in trpel. Toda užitek je bilo gledati fante, kako igrajo in kako odlično se razumejo,« je z nasmeškom čez ves obraz in mimiko zadovoljnega otroka verjetno še tretjič, četrtič dopovedoval trenerju Safetu Hadžiću, ki ga je očitno povsem omrežil. Predsednik je tudi izrazil željo, naj počakamo na njegovo odločitev, kako naprej, potem ko z milijoni evrov italijanskega poslovneža Gabrieleja Nardinija očitno ne bo nič.



»Prosim, počakajte na popoldansko uradno obvestilo,« je bil, kot vselej, uglajen 80-letni nikoli upokojeni poslovnež, ki si ob vseh kritikah in zmotah zasluži tudi spoštovanje za tako čustveno »sobivanje« z moštvom in zares utrujajoča potovanja brez mirnega in udobnega spanca.

Derbi se igra za zmago

Kljub neznanki, kako se še bo odločil, je bilo čutiti, da bo predsednik še vztrajal in iz rokava potegnil asa – načrt B. Delno je razkril, da je imel pripravljen drugačen scenarij, po katerem bi se poleti umaknil, toda Nejc Vidmar, Stefan Savić, Asmir Suljić, Endri Cekici, Tomislav Tomić, Magny Bagnack in drugi igralci so ga, ob kajpak Nardinovemu čakanju na popoln razpad, prisilili k drugačnim načrtom.

»To sem si želel, takšno igro, takšno srčnost, trenerja spoštujejo in ubogajo ...« kar ni in ni mogel prehvaliti svojih uslužbencev Mandarić, ki ne bo prelomil svoje odločitve, da nikoli več ne stopi v Ljudski vrt. Rane še bolijo, spomini so še sveži. A to je že preteklost, sedanjost je v Hadžićevi rokah in nogometaševih nogah.



»Bil bi nor, če si ne bi želeli zmagati derbija. Hočemo nadaljevati v ritmu, ki nas osrečuje,« je že pogledoval proti nedelji naposled trener, ki ga spoštujejo igralci in obožujejo navijači. Turškega poglavja seveda še ni zaprl, v Stožicah bi se lahko spremenilo tudi v razočaranje. »Odlično moštvo so, resda nam ustrezata njihova postavitev in način igre, ampak še vedno bomo morali preseči svoje sposobnosti, da bi potrdili odličen rezultat. Pred tekmo bi ga takoj sprejel, po njej ...« je še vedno v filmu tekme in pripravi scenarija za veliki ligaški derbi razmišljal Hadžić, ki ima dovolj potrpljenja, da pozitivno sprejema tudi slabše dnevne forme najbolj nepredvidljivih igralcev s potezo več. Kot je bila včerajšnja od Asmirja Suljića, nespornega mojstra.



»Takšen je, tudi če mu ne gre vse od nog, mu je treba dopustiti, da igra tako, da lahko pokaže svoje odlike. Enkrat mu gre, drugič ne, vsekakor pa je edinstven tip igralca, ki tekmečeve vrste lahko povsem premeša in jim povzroči veliko škodo,« je zaščitil igralca mušje kategorije in priznal, da je v prvem delu sezone že skoraj uresničil svoje načrte.

»Želel sem, da bi bil napadalni del moštva učinkovit. Poglejte, vsi po vrsti zabijajo, Ante, Stefan, Luka, Endri, celo Asmir,« je pohvalil svojega izbranca Vukušića, pa Savića, Menala, Cekicija ... in seveda tudi druge, ki jim omogočajo, da lahko bruhajo ogenj. Za konec pa je razkril, kaj je prinesla tekma, ki jo je bilo treba igrati pametno, s srcem in pogumom.

»Če kaj, potem mi je tekma potrdila, da imam odlično moštvo in izjemne igralce, še boljše, kot sem mislil.«