Hierro je na SP najbolj izdal samega sebe

Madrid – Drugo zaporedno razočaranje na SP je Špance presenetilo še bolj kot polom pred štirimi leti, ko so izpadli že v skupinskem delu po porazih z Nizozemsko (1:5) in Čilom (0:2). Nesrečno streljanje enajstmetrovk proti Rusiji je vse pahnilo v malodušje, a za zdaj je jasno le, da Fernando Hierro ne bo več selektor ter da sta Andres Iniesta in David Silva končala reprezentančno pot.

Luis Rubiales je postal predsednik španske nogometne zveze 17. maja letos, med kratkim mandatom pa bo moral izbrati še drugega selektorja. Tik pred začetkom mundiala je namreč razrešil Julena Lopeteguija, ki je v kvalifikacijah popeljal moštvo do devetih zmag in remija v Italiji, ker se je dogovoril, da bo nasledil Zinedina Zidana na klopi madridskega Reala. Pičla dva dneva pred začetkom mundiala je nastavil Hierra, ki je bil vrhunski igralec, a pri 50 letih še ni povlekel odmevne trenerske poteze. Eno sezono je bil pomočnik Carla Ancelottija v Madridu, predlani se je po enem letu poslovil od Reala Ovieda, saj mu ga ni uspelo popeljati med prvoligaše. In tudi iz Rusije se je vrnil kot glavni krivec za polom v osmini finala.

Po usodnem porazu ga je zasul plaz obtožb, da je v dobrih dveh tednih povzročil toliko škode reprezentanci, kot da bi jo vodil več let. Predvsem mu očitajo, da je izdal samega sebe in požrl obljube, ki jih je izrekel pred SP. Govoril je, da bi storil veliko napako, če bi na hitro poskusil spremeniti Lopeteguijev sistem, ki je nedotakljiv, in da ne misli zamenjati umetnikov na sredini igrišča z mišičnjaki. Toda na odločilni tekmi je prešel k ustroju 4-2-3-1, ki ga moštvo ni uporabilo niti na treningih, namesto Inieste pa je začetno enajsterico uvrstil Kokeja, igralca povsem drugačnega kova.
 

600 podaj še ni dobra igra

Španski selektor v letih 1992-98 Javier Clemente je eden od najdejavnejših pri kritiki. »Tudi po SP številni nogometaši in nekdanji asi razpravljajo, kako bi morali igrati v Rusiji. Toda prav Hierrov primer potrjuje, da te igranje ne usposobi docela za vodenje moštva. Fernando razume nogomet, vendar nima trenerskih izkušenj na tako visoki ravni.To bi moral vedeti tudi Rubiales, prav tako, da ne smeš zamenjati selektorja dva dneva pred začetkom tekmovanja. Lopetegui je v reprezentanci zaslužil milijon evrov na leto, pri Realu jih bo dobil sedem, osem, deset ... Kdo je koga kaznoval?« je ošvrknil 40-letnega predsednika zveze, nekoč igralca Levanteja in Alicanteja, in nadaljeval.

»Igra s 600 podajami na tekmi je postala nevarna. Neskončno veliko podaj in malo akcij. Nekateri od časov Pepa Guardiole v Barceloni in Luisa Aragonesa ob zmagoslavju Španije na EP 2008 enačijo posest žoge z dobro igro, čeprav nista povezani. Od podajanja žoge na letošnjem SP ni bilo nobene koristi. Podaja mora iskati vrzeli in izgubo ritma v obrambi, imeti mora globino. Aragones je pri peti podaji brez globine dobesedno ponorel. Zdaj se moštvu pozna, da nima več Xavija in da Iniesta ni več v najboljših letih, toda ključna napaka je enačenje podajanja z dobro igro,« je poudaril Clemente.

Na svoj način je med vrsticami veliko povedal tudi španski kapetan Sergio Ramos: »Nestabilnost ni nikoli dobra spremljevalka.« Hierro pa se je po vrnitvi iz Rusije zahvalil nogometašem in sodelavcem v pretekliku, kar so vsi razumeli kot njegovo poslovilno pismo. Razprava o novem selektorju se je z njim dodatna razživela. Španska javnost pripisuje največ možnosti Quiqueju Sanchezu Floresu, nekdanjemu trenerju Espanyola, saj zagovarja všečen slog igre, osebnostno in po delovnih navadah naj bi bil zelo blizu vodilnim v zvezi, hkrati pa je dva meseca brezposeln. Za njim je prav tako prosti Luis Enrique, toda nekdanji strateg Barcelone nima le trenerskega talenta in zmagovalne miselnosti, pač pa tudi velik minus – slabe odnose z vodilnimi v španski zvezi. Na tretjem mestu je Quique Setien, vendar je pod pogodbo z Betisom, podobno kot Marcelino Garcia Toral v Valencii. Vsi drugi – Michel, Paco Jemez, Fran Escriba ali Javi Gracia – imajo precej manjše možnosti.