V nadaljevanju preberite:

Prelomni in žalostni dan pred petdesetimi leti je bil za Čile in ves svet usoden predvsem zato, ker je bil golpe de estado uvod v novo svetovno neoliberalno ekonomijo. V doktrino šoka in »disaster kapitalizma«, kot temu slikovito, a popolnoma točno pravi Naomi Klein.

Neoliberalizem, rojen v Čilu, ki je postal nekakšen ekonomski laboratorij »čikaških dečkov« Miltona Friedmana, pol stoletja po krvavi drami v Santiagu še vedno obvladuje svetovno politiko in gospodarstvo. In svet tudi zaradi podnebnih sprememb, ki so posledica nekontroliranega razvoja, gonje za profitom in namernega uničevanja narave, nezadržno peha v propad.

Čilski predsednik Gabriel Borić, ki ima hrvaške korenine, je ob nastopu mandata dejal, da je Čile po udaru v resnici postal zibelka neoliberalizma, zdaj pa je prišel čas, da postane tudi njegov grob. Pogumna ideja, ki pa za časa njegovega mandata zagotovo ne bo uresničena. Kapital tega namreč ne bo dovolil.

Enajsti september 2023. Lep, prekrasen ponedeljek. Zgodaj zjutraj je ulice Santiaga še močil dež, kasneje pa se je zjasnilo, tako da so zasneženi vrhovi Andov, ki obdajajo prestolnico, zažareli v slepečem zimskem soncu. Kakor da bi se tudi narava z vso to toplo svetlobo hotela pokloniti tistim, ki so se tega dne (in pred tem seveda že ves september) zbirali na ulicah in trgih, pred nekdanjimi zapori in mučilnicami, in se spominjali svojih najbližjih, ki jih že dolgo ni več.