Organizacije gluhih so med najstarejšimi in so gluhim na temelju solidarnosti, samopomoči, istih izkušenj s slišečim okoljem in ob pomoči posameznikov z znanjem maternega jezika gluhih – znakovnega jezika – zagotavljale uveljavljanje specifičnih potreb in pomembno pripadnost svojemu socialnemu okolju. Organizacije opozarjajo na nevidno diskriminacijo gluhih na številnih področjih življenja in dela. Njihova pravica je, da pridobijo svoj jezik, tj. znakovni jezik, od samega rojstva.
Identiteta gluhih opredeljuje gluhe kot pripadnike kulturne in jezikovne skupnosti, ki uporablja znakovni jezik kot materni ali naravni jezik za sporazumevanje. Gluhi ljudje morajo imeti enak dostop do sodelovanja v osebnem, javnem in političnem prostoru kot vsi drugi, je ob prihajajočem svetovnem dnevu gluhih, ki bo 19. septembra, dejal predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS)
Mladen Veršič.
Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V zvezo je vključenih 13 medobčinskih društev gluhih in naglušnih. V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb s polževim vsadkom, približno 100 gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, ter približno 75.000 oseb s slušnim aparatom.
Če se jim odvzame osnovna pravica do uporabe lastnega jezika, so te pravice močno okrnjene.
Pravica gluhih je, da pridobijo svoj jezik. FOTO: Fizkes/Getty Images
Bo pa letošnji mesec, teden oziroma mednarodni dan gluhih, ki ga zaznamujemo pod sloganom Znakovni jeziki za vsakogar, vsako društvo v Sloveniji obhajalo toliko, kolikor bodo narekovali ukrepi NIJZ v zvezi s covidom-19, so sporočili z Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Tudi zveza je pripravila številne dogodke in dejavnosti, ki bodo potekali v skladu s priporočili NIJZ. »V počastitev 100. obletnice
Cirila Sitarja bo ZDGNS izvajala izobraževanje v počastitev njegovega imena. V počastitev 140. obletnice sklepa Svetovnega kongresa učiteljev gluhih o prepovedi uporabe znakovnega jezika bomo zaznamovali dogodek s kulturnim programom. Ob izdaji monografije o
Dragu Jermanu bomo na ZDGNS veliko sejno dvorano poimenovali po
Ivanu Štreklju. Ob letošnjem tednu gluhih in mota Svetovne zveze gluhih (WFD) o Človekovih pravicah gluhih ZDGNS predlaga posebno priznanje ZDGNS za človekove pravice na področju oseb z okvaro sluha,« je povedal Mladen Veršič in dodal: »Na ta dan oziroma teden želimo gluhi opozoriti javnost nase, na nevidno invalidnost – gluhoto – in na svoje težave, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Invalidi sluha in govora smo ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi dosmrtne ovire govorno-socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja.« Izpostavlja, da zmožnost znakovnega jezika za sporazumevanje in zagotavljanje tolmačev pomeni, da imajo gluhe osebe enake možnosti zaposlovanja. Potrebujejo dostop do javnih informacij in storitev prek tolmačenja v znakovnem jeziku, podnaslavljanja in drugih ustreznih tehničnih rešitev. Če se jim odvzame osnovna pravica do uporabe lastnega jezika, so te pravice močno okrnjene.
Znakovni jezik
Kot pravijo na ZDGNS, so že leta 2018 na Vlado RS vložili pobudo za spremembo Ustave RS, v katero bi vpisali tudi slovenski znakovni jezik. Leto pozneje (2019) je Ustavna komisija Državnega zbora to pobudo soglasno podprla in začela postopke za spremembo ustave. Spremembo si želijo že v začetku leta 2021, je povedal predsednik zveze in še, da si tako želijo dokončno končati razprave o tem, ali je znakovni jezik jezik. »Z umestitvijo znakovnega jezika v ustavo želimo, da država usmeri posebno pozornost na razvoj in standardizacijo slovenskega znakovnega jezika. Želimo si, da bi se gluhi otroci v Sloveniji po vseh letih borbe lahko začeli izobraževati v svojem jeziku in tudi o svojem jeziku. Nedopustno je, da še dandanes gluhi v osnovni šoli nimajo predmeta slovenski znakovni jezik,« pravi predsednik zveze Mladen Veršič.
Komentarji