Slovenski kolesar leta je Primož Roglič

Ta, ki nam ga zavida ves kolesarski planet, neverjetni Primož Roglič, je letošnjo sezono zaključil kot najboljši na svetovni jakostni lestvici, kako bi ne bil  najboljši tudi v domovini.? Tu je vse jasno. Tisti, ki spremljamo vrhunsko kolesarstvo, smo malce špekulirali, če bi letos  ne rabili celo kategorije »Slovenski skoraj kolesar leta«, kjer bil prostor za tistega, ki je nekaj centimetrov za Rogličem, pa obenem tudi nekaj centimetrov za zasledovalci, kot je tokrat Jan Polanc, ki si je skupaj s Tadejem Pogačarjem delil priznanje za posebne dosežke.



Absolutno prvi, po vseh merilih v vesolju, je Primož Roglič, ki je pravzaprav naredil tisto, kar se je po lanski odlični sezoni pričakovalo: njegovo zmage in tretje mesto na giru v Italiji in prvo na vuelti v Španiji so bili po svoje logična nadaljevanja njegove dosedanje poti.
Zakaj bi si Tadej zaslužil biti najboljši Slovenski skoraj kolesar v domovini? Zato, ker je mladenič – tudi tega nam zavida ves kolesarski svet - naredil nekaj, česar ni še nihče med Slovenci, velike dirke je zmagoval že v svoji prvi sezoni poklicnega kolesarja in bil  že celo na stopničkah španske veličastne tritedenske dirke. In za mnoge je bila letos vuelta zanimivejša kot tour, in to ne zaradi Rogliča in Pogačarja, pač pa vsega scenosleda dirke.
Ob tem seveda ne gre pozabiti nosilca rožnatih majic na giru, Jana Polanca, ki je tako še enkrat odkazal, da je v njegovih nogah res tisto, kar rabijo zelo dobri, da postanejo najboljši.
 

Kjer je Roglič, tam je gneča

 Večer zvezd, imenitna prireditev slovenske kolesarske zveze, je bila res zvezdniška. Če smem biti v svečanih trenutkih iskreno  pesimističen, potem  lahko napišem, da dvomim, da bodo še kdaj taki slovenski kolesarski  rezultati, kot so bili letos. Upam, da se motim, in da bo trojec Roglič-Žakelj-Pogačar, postal četverec, osmerec ali še kaj več.
Kar dva nosilca rožnate majice z gira  sta bila včeraj na ogled na Ljubljanskem gradu, zagotovo se spomnite, da jo je nosil tudi Roglič! Če to ni bilo posebno leto za naše kolesarstvo!

Večer zvezd poteka že vrsto let in logično je, da nikoli prej ni bil tako obiskan kot letos. Kamorkoli pride Roglič, tu je mravljišče novinarjev in ljubiteljev kolesarstva. Logično, ljudi zanima naš letošnji Športnik leta, kar bi po našem mnenju Roglič moral biti. Kdo mu letos lahko odvzame ta laskavi naziv? Tim Gajser? Luka Dončič, spet? Tudi to je mogoče, pri nas so se  že dogajala presenečenja, ko se je iskalo najodličnejše med  najboljšimi, vendar pa… Omeniti je treba še Primoževo partnerko Loro s sinom Levom, ki sta postala nepogrešljiva v njegovi bližini. Zagotovo so postali najbolj opažen trio v športu v državi.
 

Kaj ima od doseženih uspehov slovensko kolesarstvo

 Vprašanje, ki ga še nismo zastavili Kolesarski zvezi Slovenije, je pa najboljši naslov debate v zakulisju. Prepoznavnost je prvi odgovor, ko se zastavi to vprašanje, vendar od prepoznavnosti zveza ne more živeti. Če si prepoznaven, te prepoznajo tudi sponzorji, sledi rafalni odgovor. Da, vendar ali so sponzorji slepi ali kratkovidni, sodeč po transparentih za Rogličem na tiskovni konferenci je še precej prostora na oglasni tabli. Zveneča imena podjetij, ki jih videvamo med smučarji in nogometaši in košarkarji in … no, le -ta niso obeležena  na kolesarskih panojih.


Mar še vedno ne smemo primerjati kolesarstva in nogometa in smučarije? Verjetno, da ne, športov se med seboj  ne primerja, vendar je zdaj čas, da si Slovenija nalije v bidon čiste vode in si prizna, da bi mogoče bila bolj prepoznavna zaradi odličnih kolesarjev, kot pa povprečnih nogometašev?

Kaj poleg prepoznavnosti še lahko »ujame« zveza? Več mladih kolesarjev, ki bodo začeli tekmovati zato, ker občudujejo Roglo? In kako naj jih potem živijo? Od njih bodo dobili samo denar za licence, ostalo so samo stroški? Tretje točke ni, torej ostanemo spet pri fehtanju sponzorjev, samo oni so tisti, ki so lahko »prvi na vrhu klanca«, ko se pogovarjamo o koristih, ki jih prinašajo svetovni uspehi slovenskih kolesarjev.

Da je morda kolesarstvo postalo nekakšen tihi novi nacionalni šport, je jasno marsikomu, le povedati tega ne drzne nihče.
Ne, niso samo Rogliču in Žakljevi podelili priznanja. Slovensko kolesarstvo je še mnogo več od teh dveh imen. Ženska ekipa leta je BTC City Ljubljana, moška Adria Mobil. Nagrade so prejeli še Laura Šimenc (najboljša amaterska kolesarka), Andrej Žavbi (najboljši amaterski kolesar), Blaža Pintarič, Monika Hrastnik (obe priznanje za posebne dosežke v gorskem kolesarstvu), Žan Gomilšček (najboljši mladi kolesar, gorsko), Sinter brakes (ekipa leta, gorsko), Jaka Remec (mlada obetavna osebnost, BMX), Tadej Pogačar, Jan Polanc (oba priznanje za posebne dosežke v cestnem kolesarstvu), Simon Špilak, Jure Golčer (oba priznanje za uspešno kariero). Priznanje za doprinos h gorskemu kolesarstvu je vzel v roke  naš novinarski prijatelj Andrej Dekleva, za dolgoletno uspešno delo v kolesarstvu pa sta bila nagrajena Jože Kenk in Radivoj Pečar.

Jubilejne nagrade so prejeli KK Tropovci (30 let), KK Bled (50 let) in KD Rog (70 let).