Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

V Planici bodo ležali

V Planici bodo v prihodnjih letih preverjali, kako dolgotrajno ležanje vpliva na človeško telo.
Dolgotrajno ležanje ima lahko podobne učinke kot daljše bivanje v vesolju. FOTO: CNES/MEDES–E.Grimault, 2017 
Dolgotrajno ležanje ima lahko podobne učinke kot daljše bivanje v vesolju. FOTO: CNES/MEDES–E.Grimault, 2017 
18. 2. 2020 | 08:17
19. 2. 2020 | 10:27
3:57
Pri Evropski vesoljski agenciji (Esa) nadaljujejo s projektom »ležanja v imenu znanosti«, saj s tem pridobivajo dragocene podatke, kako se bodo človeška telesa prilagajala in spreminjala, ko bomo bivali v vesolju.

Znano je, da se v breztežnosti izgublja mišična masa, zmanjša se gostota kosti, negativen je vpliv na oči, telesne tekočine se usmerijo proti glavi. Naša telesa so prilagojena na Zemljo in če želimo delati in celo živeti na Luni ali Marsu, morajo znanstveniki dodobra spoznati vse procese, da bi se lahko uspešno spopadali z izzivom spremenjenih okoliščin.

Ogromno podatkov o vplivu breztežnosti vesoljske agencije zbirajo na Mednarodni vesoljski postaji, dodatne raziskave pa potekajo tudi na Zemlji. Približno enake učinke doživljajo prostovoljci, ki dolgo časa ležijo v postelji, in sicer z glavo navzdol pri naklonu šestih stopinj. Med poskusom, ki traja 60 dni, morajo prostovoljci ležati tako, da se vsaj ena rama dotika postelje, in to tudi med tuširanjem ali opravljanjem male oziroma velike potrebe.



Do zdaj je Esa projekte vodila v Toulousu v Franciji in v Kölnu v Nemčiji, po novem pa bodo 60-dnevni poskus organizirali tudi v nordijskem centru v Planici, kjer so do zdaj vodili le krajše projekte ležanja, in sicer do 35 dni.

Profesor Igor Mekjavić z odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožef Stefan poudari, da je še vedno veliko neznank glede učinkov breztežnosti in tudi, kako preprečiti te spremembe. »Težave nastopijo, ko se vrnejo nazaj na Zemljo in zdaj nas zanima, kako preprečiti, da bi se telo prilagodilo breztežnosti,« pove.

​Ena izmed predlaganih idej je namestitev manjših centrifug na vesoljskih plovilih, v katerih bi z vrtenjem dosegli težnost 1G, kakršna je na Zemlji. Približno enaki poskusi bodo v naslednjih treh letih potekali v vseh treh omenjenih centrih, a vsak bo dodal svojevrsten element, pojasni Mekjavić.

V Nemčiji bodo tako centrifugiranju dodali statične vadbe med vrtenjem, v Franciji aerobno vadbo. V Planici pa se bodo osredotočili na dva elementa, in sicer na vibracijsko platformo, raziskovali pa bodo tudi hipoksično aklimatizacijo, saj bodo za sodelujoče v sobah ustvarili pogoje, kot bi bili na višini do 4000 metrov, kjer je tlak manjši, prav tako je manj kisika.

V nordijskem centru v Planici namestitev centrifuge pričakujejo poleti, še doda znanstvenik z IJS.

V Franciji bo medtem 20 žensk pet dni ležalo v posebnih vodnih posteljah, ki še najbolj posnemajo lebdenje astronavtov na vesoljski postaji.

»Veliko prošenj prostovoljcev dobimo, da bi sodelovali v teh študijah, a to ni šala,« je poudarila vodja Esine ekipe za človeške posadke Jennifer Ngo-Anh. »Ležati v postelji se sliši res zabavno, a ugodje hitro mine, še posebej, ko začnejo mišice izgubljati moč. Hvaležni smo prostovoljcem, ki žrtvujejo del svojega življenja v dobro raziskovanj.«

Rezultati niso dobrodošli samo za vesoljska potovanja, ampak tudi za ljudi na Zemlji, ki so zaradi različnih vzrokov priklenjeni na posteljo. Na vse nas in na vse, kar počnemo, vpliva gravitacija, a pravzaprav malo vemo o njenih učinkih, so še navedli pri Esi in dodali, da pravzaprav do nedavnega nismo imeli tehnologije, da bi jo natančno preučevali.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine