Neomejen dostop | že od 9,99€
Matematični fizik Tomaž Prosen je kot prvi v Sloveniji pridobil že drugi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta, so sporočili s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer so izjemnega uspeha zelo veseli.
»Podeljeni projekt ERC advanced grant, namenjen uveljavljenim raziskovalcem, je nedvomno najprestižnejši znanstveni projekt, ki ga lahko dobi individualni raziskovalec. Za prof. dr. Tomaža Prosena pa je to že drugi tak projekt, tokrat z naslovom Quest (Quantum Ergodicity: Stability and Transitions).
Poleg vrhunskega uspeha v svetovnem merilu za raziskovalca gre tudi za izjemen dosežek Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani – predvsem za njeno izjemno kakovostno raziskovalno okolje, ki ga ponuja raziskovalcem in njihovim skupinam,« so pojasnili.
Prosen, ki je s svojo skupino eden redkih, ki jim je uspelo to financiranje pridobiti že drugič, je ob tem uspehu razložil vsebino aktualnega projekta: »V projektu ERC Quest bomo raziskovali robustnost kvantnega kaosa in kvantne ergodičnosti na zunanje motnje. Gre za osnovne raziskave na področju matematične statistične fizike. Ergodičnost je ena ključnih značilnosti tipičnih sistemov z mnogo sestavnimi deli – tako imenovanih mnogodelčnih sistemov, ki pa jo je matematično izredno težko dokazati. V naši skupini smo v zadnjih letih identificirali eno takšno točno rešljivo paradigmo, ki ji pravimo dvojno unitarni sistemi in pri kateri lahko dokažemo eksponentno hitro relaksacijo v termodinamsko ravnovesje.«
Študij dvojno unitarnih sistemov je zadnja leta postal zelo aktualen, saj ti sistemi med drugim ponujajo idealno platformo za testiranje kvantnih računalnikov. Ker gre za specialen razred dinamičnih sistemov, je ključno vprašanje, kako robustni so analitični mehanizmi ergodičnosti na zunanje motnje, ki pokvarijo strukturo in idealno rešljivost sistema. Ključna hipoteza projekta Quest je, da morajo biti dvojno unitarni sistemi robustni na zunanje motnje, so pojasnili na FMF.
»Intuitivno se opiramo na matematično analogijo iz teorije klasičnega kaosa, ki ji pravijo strukturna stabilnost. Če nam uspe vsaj delno dokazati naše hipoteze, se takoj ponuja kup zanimivih aplikacij od teorije kondenzirane snovi in kvantne informatike pa do kvantne teorije polja in holografije oziroma teorije kvantne gravitacije,« je pojasnil prof. dr. Prosen, katerega prva naloga bo oblikovanje udarne raziskovalne skupine. Znesek pridobljenih sredstev je 2.167.000 evrov.
Za Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je to že 11. projekt ERC, ki ga izvajajo njihovi sodelavci.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji