Bi radi obiskali oddaljen kraj, pa nimate ne denarja ne časa, da bi se tja odpravili? Morda si boste, nekoč v prihodnosti, ko bo virtualna resničnost zajela več čutov kot zdaj, željo lahko izpolnili kar na domačem kavču. Ker pa si je težko predstavljati virtualni oddih na plaži, je vseeno bolje, da se na to ne zanašate preveč.
Od 15. junija po slovenskih cestah vozijo Googlovi avtomobili. Tehnološki velikan je sklenil, da je čas za posodobitev krajevnih podatkov na zemljevidih google maps, predvsem informacij o cestnih povezavah med mesti. Slovenijo je prvič obiskal leta 2014, tokrat pa namerava ostati do avgusta.
Na svoji spletni strani ima navedene kraje, ki jih namerava v svojem street viewu (uličnem pogledu) posodobiti. Ti so iz vseh slovenskih regij, natančnejših podatkov, kaj bodo posneli, pa nimajo. Kot so zapisali v reviji
Monitor, je najbolj zanimivo, da »so se dejansko odločili opozoriti na te vožnje in so v ta namen celo plačali slovensko podjetje PR, ki je sestavilo tozadevno sporočilo«. Najverjetnejši razlog so pretekle težave, ki so jih v podjetju imeli, ker mimoidočim ni bilo všeč, da so jih fotografirali. Če se vam kaj podobnega pripeti letos – da želite, denimo, skriti obraz ali registrsko tablico avtomobila – se lahko obrnete na Google in zahtevate, da zamegli sliko, vendar je kasneje nikoli več ne boste mogli »odmegliti«.
Zmogljive, a cenovno težko dostopne aplikacije
Ulični pogled prek platform google earth in google maps v zemljevidih omogoča resničnostni 360-stopinjski pregled ulic, kar je neke vrste virtualna oziroma navidezna resničnost (VR), oblika računalniške simulacije, pri kateri ima udeleženec občutek, da je v resničnem okolju. S čimer pa Google ne odkriva tople vode. »Z uličnim pogledom ni kaj dosti vplival na popularizacijo in razvoj VR, Google k temu kvečjemu prispeva s svojo platformo daydream, ki jo, podobno kot s Samsungovimi telefoni, lahko izkusimo z uporabo naglavnega prikazovalnika in izbranega telefona. Zanimiv je tudi njihov zadnji izdelek, ki so ga razvili s podjetjem Lenovo, mirage solo, dokaj zmogljiv samostojni prenosni VR-prikazovalnik,« pojasnjuje
Andrej Somrak, strokovnjak za navidezno resničnost z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.
Pri razvoju navidezne resničnosti trenutno veliko vlagajo v prepoznavo kretenj in sledenje pogledu. FOTO: Reuters
Po njegovih besedah je največja težava, da je google earth z uličnim pogledom, sicer zelo zanimivo aplikacijo, trenutno na voljo samo za naprednejše naprave, kot sta oculus rift in HTC vive, ne pa za druge, ki so cenovno dostopnejše in niso omejene na prostor v bližini zmogljivega računalnika. Google je že storil korak naprej: »S svojim izdelkom cardboard je omogočil tako rekoč vsakemu lastniku pametnega telefona, da izkusi navidezno izkušnjo, in tako VR približal uporabnikom.«
Najtežje preslepiti vonj in okus
Verjetno navidezna še ni tako privlačna kot »resnična« resničnost, ker od čutov večinoma vključuje le vid. Po Somrakovih besedah je pomemben del navidezne izkušnje poleg vida tudi sluh, kjer ni težav z izdelavo in zajemom prostorskega zvoka s tehnologijami, ki so trenutno na voljo. Povsem drugače je z vonjem in okusom – zanju meni, da ju bo najtežje »preslepiti«. Čeprav ne verjame, da se bodo vsi čuti v eni napravi združili kaj kmalu, pojasnjuje, da se trenutno veliko vlaga v prepoznavo kretenj in sledenje pogledu. Po pričakovanjih naj bi bilo oboje standardno vgrajeno v prihodnje generacije VR-naprav, kar bo tudi interakcijo v navideznem okolju naredilo bolj realistično. »Zanimive rešitve so haptične in taktilne naprave, pri katerih simuliramo občutek dotika in občutek, da imamo neki predmet v roki, pri čemer čutimo odpor, težo, silo ...«
Andrej Somrak: »Navidezna izkušnja bo morala biti zelo dobro izdelana in podprta z dodatnimi multimedijskimi vsebinami, da bodo ljudje za to pripravljeni plačati.« FOTO: Jure Eržen/Delo
Še zanimivejša funkcija naprednejših naprav je sledenje v prostoru, ki poveča občutek resničnosti. Kot pravi Somrak, »vse naprave trenutno omogočajo najmanj slesodenje rotacijam, pa naj bo to glave ali krmilnika, vendar je za večji občutek resničnosti pomembno, da sistem omogoča sledenje tudi gibanju v prostoru. VR-izkušnja je manj realistična, če s svojim premikanjem vse VR-okolje premaknemo s sabo. Sam se večkrat zalotim, da takrat, ko uporabljam sistem, ki sledenja v prostoru ne omogoča, s premikom telesa skušam pogledati za zid, kar pa seveda ne gre. V tem primeru je treba uporabiti krmilnik za spremembo položaja v VR-okolju.« Tudi pri sledenju v prostoru je problem, da je sicer dostopno, a le za dražje naprave: »Od samostojnih prenosnih naprav to zdaj omogočata HTC vive focus in mirage solo, oculus go in Samsungov gear VR pa ne.«
Obisk iz naslanjača
Bi lahko v tem primeru, torej da se vključijo vsi čuti, navidezna resničnost ogrozila turizem, ker ljudem ne bi bilo več treba potovati, pa bi občutili in videli vse mogoče?
»Vsekakor, vendar še ne tako kmalu. Če bo navidezna izkušnja zelo realistična in bo vključevala precej čutil, bi lahko izbrano destinacijo 'obiskali' v domačem naslonjaču, namesto da potujemo do nje. Sicer pa trenutno vidim uporabnost navidezne resničnosti v turizmu v promocijske namene, za ogled turističnih točk, med katerimi izbiramo, nato pa jih resnično obiščemo.«
Krajše čakalne vrste?
Predstavniki turistične industrije bi se zgrozili ob naslednji trditvi, vendar je Somrak, sicer tudi urednik spletnega portala NewReality.si, opozoril na enega ključnih problemov te razbohotene gospodarske panoge. »Uporaba VR za ogled turističnih krajev bi omilila posledice množičnega turizma.« To še zdaleč ne pomeni, da bi ljudje prenehali obiskovati resnični Eifflov stolp, bi pa bila morda čakalna vrsta malo krajša, poleg tega turisti ne bi več mrzlično hiteli od ene zanimivosti do druge. »Navidezne turistične izkušnje bodo krajše ter ne bodo nadomestile dalj časa trajajočih oddihov in potovanj. Sam si ne predstavljam virtualnega oddiha na plaži, kjer sem na ležalniku, greje me sonce in hladi rahel veter, v roki imam kozarec koktajla. Ker sem v bližini borovega gozda, se ta vonj prijetno meša z vonjem morja, za ohladitev pa skočim v vodo. Ne predstavljam si, da bi kdaj VR lahko vse to omogočila,« pravi Somrak in dodaja, da je to prej znanstvena fantastika kot navidezna resničnost.
Virtualno lažje popraviti kot resnično
Uporaba VR bo po njegovem mnenju lastnikom turističnih znamenitosti prej povečala kot zmanjšala zaslužek, saj ne bo vplivala na manjši obisk, bo pa prinesla dodatne prihodke iz virtualnih obiskov: »Navidezna izkušnja bo morala biti zelo dobro izdelana in podprta z dodatnimi multimedijskimi vsebinami, da bodo ljudje za to pripravljeni plačati. Podobno trenutno ponujata za ogled dogodkov v živo Next VR in Melody VR, prvi za športne in drugi za glasbene dogodke, kjer je 'vstop' treba plačati, nekateri starejši dogodki, ki jih ne gledamo v živo, pa so na voljo brezplačno.« Kot zanimivost je omenil muzej v Mosulu, ki ga je Isis uničil, a so ga s posebno tehniko, imenovano fotogrametrija, rekonstruirali v navidezni resničnosti.
Sogovornik napoveduje, da si bomo z navidezno resničnostjo v prihodnosti prejkone pomagali pri gradnji stavb, saj omogoča ogled nepremičnine, še preden je ta zgrajena, kar pomeni hitro in cenovno ugodno izvedbo popravkov. Poleg tega perspektivo VR vidi v zabavni industriji (igranje iger, 360-stopinjska video in slika, 3D-kinematografija in ogled dogodkov v živo), še posebej pa v izobraževanju ter medicini in zdravstvu, medtem ko je trenutno najbolj napredna avtomobilska industrija, ki jo že dalj časa uporablja za oblikovanje avtomobilov. »VR se bo veliko uporabljala tudi za vajo, denimo pri nevarnem početju, kot je delo na daljnovodih ali upravljanje žerjavov in letal, pri vožnji (UPS že uporablja tehnologijo za svoje šoferje), prav tako v medicini, kjer se bo osebje lahko urilo z navideznimi operacijami, tak primer je še delo z nevarnimi kemičnimi snovmi v navideznih laboratorijih,« sklene Somrak.
Komentarji