»Gradimo na razvoju posebne filantropije za znanost«

Četrt stoletja je minilo, odkar je bila ustanovljena Slovenska znanstvena fundacija (SZF), prva samostojna in neodvisna nacionalna ustanova za podporo znanosti pri nas, s 600.000 evri ustanovitvenega premoženja, ki ga je od ustanoviteljev dobila v takratnih slovenskih tolarjih. Prav danes ob 18. uri bodo to častitljivo obletnico proslavili na slavnostni akademiji v hotelu Antiq Palace v Ljubljani.

SZF je imela srečo, da je bila ustanovljena že v prvih letih delovanja nove države Slovenije, takrat je bil tudi velik interes za ureditev področja znanosti, je povedal Edvard Kobal, doktor kemijskih ved, ki je njen direktor od vsega začetka, lani, ob upokojitvi, pa je bil imenovan za predsednika uprave: »Pobudnik je bil takratni minister za znanost dr. Rado Bohinc, ki je bil drugi po vrsti na tem položaju. Po priporočilu mednarodnih ekspertov, ki so pripravili strategijo organizacije in financiranja slovenske znanosti, je obiskal švicarsko nacionalno fundacijo v Bernu. Po njenem zgledu je, kot zasebni pravni subjekt, nastala tudi slovenska.«

· Slovenska znanstvena fundacija je bila ustanovljena 16. maja 1994.
· Med soustanovitelji je kot trajni medijski podpornik tudi družba Delo.
· Prva štiri leta je dobivala tudi proračunska sredstva, kasneje nič več.

Naložba v slovensko prihodnost

Februarja 1994 se je že oblikoval krog potencialnih ustanoviteljev, med katerimi je bila tudi časopisna hiša Delo. V začetku marca je pismo o nameri podpisalo 23 podpisnikov, kar je nekoliko več, kot je bilo ustanoviteljev. Soustanoviteljica SZF je postala tudi slovenska vlada, ki je sprejela, da bo, tako kot drugi ustanovitelji, prispevala ustanoviteljski delež. Soustanovitelji so ustanovitveni akt podpisali 16. maja 1994 in se 25. maja prvič srečali na takrat tako imenovani skupščini ustanoviteljic, ki je pozneje postala svet ustanove – to je najvišji nadzorni organ vsake fundacije. Skupščina je potekala v prisotnosti takratnega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki je takšno institucijo pozdravil in jo opredelil kot naložbo v slovensko prihodnost, se začetkov spominja dr. Kobal.

Pobudnik, takratni minister Bohinc, je predvidel pestro sestavo soustanoviteljev, poleg akademskih ustanov, kot so SAZU, univerze in raziskovalni inštituti, tudi smetano slovenskega gospodarstva, bančnega sistema in medijskih organizacij; zavedal se je namreč izjemnega pomena promocije znanosti in delovanja prve tovrstne institucije pri nas. Poleg Dela sta bila medijska soustanovitelja še Gospodarski vestnik in javni zavod RTV Slovenija. Vse tri medijske organizacije niso prispevale denarnih ustanoviteljskih deležev, ampak so fundaciji zagotovile trajno medijsko podporo.

Podpora mladim raziskovalcem

SZF ima predvsem tri namene, razlaga dr. Kobal: neodvisno podpirati nove generacije slovenskih raziskovalcev, spodbujati široko komunikacijo o znanosti, jo popularizirati in promovirati ter razširjati mednarodno znanstveno sodelovanje. Pomembna prelomnica za širitev takšnega sodelovanja je bilo leto 1996, ko je SZF skupaj s SAZU pristopila k Evropski znanstveni fundaciji, ki je bila ustanovljena že 20 let prej, ko so po vsej Evropi nastajale pomembne evropske institucije za podpiranje znanosti, predvsem zaradi razširitve sodelovanja poleg naravoslovnega tudi na družboslovno-humanistično področje. Mednarodno sodelovanje znanstvenikov je bilo sicer pri nas razvito tudi že pred osamosvojitvijo Slovenije, vendar predvsem na naravoslovnem področju, manj pa na družboslovno-humanističnem, ki je bolj ostajalo znotraj meja takratne Jugoslavije in se ni toliko razvijalo navzven, razlaga dr. Kobal.



Fundacija, ki je na začetku sobivala ob takrat samostojnem ministrstvu za znanost – javna agencija za raziskovalno dejavnost je nastala šele desetletje pozneje –, je začela navezovati stike z drugimi podobnimi organizacijami tudi v Aziji, ne samo v Evropi in ZDA: »Pripravili smo teren za sodelovanje z nekaterimi azijskimi državami, podpisali memorandume o sodelovanju s kitajsko, južnokorejsko in indijsko sestrsko organizacijo in se dogovorili o kvotah. Takšno sodelovanje je bilo tudi v interesu ministrstva, saj so te države pred 25 leti zbujale optimizem v razvoju tamkajšnjega gospodarstva,« se spominja dr. Kobal.

V prvih petih letih je fundacija doživljala razcvet ter popolnoma razvila in utrdila svoj model delovanja. Med glavnimi nalogami fundacije je bil razvoj novih generacij znanstvenikov, predvsem pomoč doktorskim študentom in mladim doktoricam in doktorjem znanosti. V vseh teh letih je SZF podprla približno 1200 mladih raziskovalcev. V prvih letih so pomagali predvsem podoktorskim študentom in mladim doktorjem znanosti, ki so bili večinoma rojeni v 60. letih 20. stoletja. Večina jih je doktorirala okoli leta 2000 in so danes na ključnih položajih na univerzah, raziskovalnih inštitutih in v gospodarstvu.

 

Pozneje, v naslednjih generacijah, je fundacija podprla že formirane raziskovalce in doktorje znanosti, pa tudi že mlajše raziskovalce, dijake, študente, celo osnovnošolce, ki so bili nagrajenci iz skladov SZF za prve svoje ustvarjalne dosežke, posebej iz sklada za mlade talente od leta 2007 dalje. »Do odločitve o neodvisni podpori pride tako, da vloge prosilcev preučimo, jih povabimo na pogovor, skupaj predebatiramo situacijo in oblikujemo mogočo rešitev,« pravi dr. Kobal. Štipendisti iz zadnjih let so doktorski študentje, rojeni konec 80. let 20 stoletja in jih financirajo s pomočjo Svetovne federacije znanstvenikov. Polovica jih je že imela doktorat znanosti ob vložitvi prošnje, saj je danes nekaj popolnoma običajnega, da mladi znanstveniki doktorirajo med 26. in 28. letom, za razliko od prejšnjih generacij, včasih je bilo to okoli 35. leta, in tu se vidi napredek, ugotavlja dr. Kobal.   

Konec proračunske podpore

Izvajanje poslanstva SZF omogočajo donacije, sponzorstva gospodarskih družb ter posameznikov in dotacije javnih zavodov, stabilen del sredstev pa zagotavljajo tudi mednarodne organizacije kot je Svetovna federacija znanstvenikov. »Gradimo na razvoju posebne filantropije za znanost. V prvih letih smo imeli podporo iz proračuna takratnega ministrstva za znanost in tehnologijo. Imeli smo tudi do 220 štipendistov na leto, podiplomcev in raziskovalcev, ki so šli na znanstvena izpopolnjevanja ali na strokovna izpopolnjevanja, če so bili v gospodarskih družbah, to so bili predvsem inženirji in magistri. Takoj smo začeli skrbeti tudi za komuniciranje znanosti, že prvo leto je fundacija organizirala prvi slovenski festival znanosti, živahno je bilo tudi mednarodno sodelovanje. Pozneje, leta 1998, pa je prišlo do preobrata, in podpore iz proračuna ni bilo več. Takrat fundaciji ni preostalo drugega, kot da pridobiva podporo od gospodarskih družb. To je zadnjih 21 let mehanizem, na katerem se napaja SZF,« razlaga dr. Kobal.



Proračun SZF se običajno giba v višini 100.000 evrov na leto, petino več ali manj, odvisno od potreb in dogajanja v določenem letu. V zadnjih 12 letih so za dejavnosti SZF nabrali 1,2 milijona evrov, od tega je bilo donacij približno 740.000 evrov. V okviru fundacije deluje tudi nekaj skladov, nekateri med njimi tudi mirujejo, dr. Kobal pa je izpostavil tri. Pred 22 leti je bil ustanovljen štipendijski sklad dr. Toshihika Tskukamota. Usmerjen je predvsem v izpopolnjevanje Slovencev v japonskem jeziku in literaturi, z njim pa so pred leti dosegli tudi znanstveno izpopolnjevanje v naravoslovju in tehniških vedah, saj imajo Japonci zelo razvito farmacevtsko znanost in industrijo, robotiko in še nekatera področja. Leta 2017 je bil po 25 letih iz Stuttgarta v Nemčiji prenesen sklad Pro Natura zaslužne profesorice dr. Aleksandre Kornhauser. Od lani pa deluje sklad Japonska med nami, na pobudo zaslužnega profesorja dr. Andreja Bekeša, ki je skladu namenil denarni del nagrade – japonskega visokega državnega odlikovanja, tri milijone japonskih jenov, ki bo pospeševal prihod japonskih strokovnjakov v Slovenijo.  

Dogodki, ki mlade navdušujejo za znanost

Velik napredek je SZF naredila tudi v komuniciranju znanosti. Vsako leto organizira več odmevnih prireditev, s katerimi želi mlade pritegniti k poklicu znanstvenika. Kot poudarja dr. Kobal, je fundacija prva v Sloveniji začela proslavljati Evropski dan znanosti za mlade, ki je običajno na četrtek sredi marca, in Svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki je 10. novembra. V zadnjem septembrskem tednu pred začetkom študijskega leta organizira Slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo. Maja je tradicionalni mesec za več znanosti na Slovenskem, ki je namenjen predvsem pridobivanju sponzorskih sredstev. V zadnjem septembrskem tednu pred začetkom študijskega leta organizira Slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo, kot pomemben način promocije slovenske znanosti. Sodeluje več kot 60 izobraževalnih organizacij iz vse Slovenije in več kot 1000 udeležencev, od katerih se vsak udeleži 4 ali 5 dogodkov; prihajajo tudi iz Slovenske gimnazije v Celovcu.

Slovenska znanstvena fundacija ima vsako leto januarja tudi posebni zahvalni dan, na katerem se zahvalijo donatorjem in podelijo nagrade za prispevke v znanosti. Že od leta 2000 podeljujejo listine Odlično partnerstvo za partnersko sodelovanje. Od leta 2003 podeljujejo nagrade Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, od leta 2004 pa priznanja Prometej znanosti za vzorno donatorstvo, od leta 2013 pa tudi naziv Komunikator znanosti. Prvega Prometeja znanosti za odličnost v komuniciranju je leta 2003 dobila ekipa novinarjev Dela, ki je takrat ustvarjala prilogo Znanost. Priznanja so prejele tudi tri Delove dolgoletne novinarke. Naziv Komunikatorica znanosti je lani prejela Silvestra Rogelj Petrič. Prometeja znanosti za odličnost v komuniciranju za življenjsko delo je letos prejela Dragica Bošnjak, pred leti pa tudi Jasna Kontler Salamon.

Dr. Kobal je prepričan, da nikoli ni prepozno, da bi trend bega možganov obrnili nazaj. To je po njegovem nujno za ohranjanje potenciala nacionalne znanstvene skupnosti na Slovenskem in krepitev njene vloge.

Zapostavljene temeljne raziskave

Pred 25 leti je bilo v zraku pričakovanje, da se bo podpora slovenski znanosti hitro razvijala, kar se je tudi uresničevalo, nato pa je to padlo v ozadje, ugotavlja dr. Kobal: »Splošna gospodarska kriza med leti 2008 in 2016 je projekcijo še bolj pomaknila nazaj, zadnja tri leta pa je spet več optimizma.« Prepričan je, da nikoli ni prepozno, da bi trend bega možganov, ko so znanstveniki in raziskovalci v zadnjih letih odhajali v zahodne evropske države, obrnili nazaj. To je po njegovem nujno za ohranjanje potenciala nacionalne znanstvene skupnosti na Slovenskem in krepitev njene vloge. Večina raziskovalcev odhaja, ker nimajo prostora, v katerem bi se lahko uresničevali, ker se okolje za njih ne zanima, kot bi se moralo.

Treba bi bilo spremeniti percepcijo znanosti. Sredstva za znanost je treba zviševati, ne pa jih samo ohranjati ali celo zmanjševati, pravi dr. Kobal: »Nujno je, da dosežki slovenske znanosti prehajajo v proizvode in storitve ter pripeljejo do boljšega položaja slovenske družbe in države v evropskem oziroma mednarodnem prostoru in trgu. Spremeniti se mora miselnost v gospodarstvu, ki mora začeti podpirati temeljne raziskave. Potrebna sta nova zaveza in dogovor, ki bi pomenila zaupanje v raziskovalne inštitute in univerze, da bodo razvile novo znanje, ki ga bodo gospodarske družbe sposobne uporabiti za nove storitve in proizvode. SZF, ki bo še naprej delovala po svojih pristojnostih in zmožnostih, je pripravljena pri tem sodelovati.«